Docent d-r Bernar Lori

BALKANOT JA KOMPLICIRA ISTRA@UVA^KATA RABOTA

Pi{uva: S. RATEVSKI

  • Dokolku se znae samo eden jazik, lesno mo`e da se stane zarobenik na soodvetnata propaganda
  • Postoi mnogu golema kulturna razlika me|u evropskiot i balkanskiot mantalitet, no taa mo`e samo da se do`ivee, a ne da se nau~i. Balkancite se obiduvaat da ja prikrivaat razlikata i zatoa toj na svoite studenti im ka`uva da ne se sre}avaat samo so intelektualci, tuku i so selani, bidej}i tie se poiskreni

Minatata nedela, vo Skopje gostuva{e docent d-r Bernar Lori, profesor po geografija i istorija na balkanskite zemji od XV do XX vek na Nacionalniot institut za isto~ni jazici i kulturi vo Pariz, kade {to, me|u drugoto, se predava i makedonski jazik. Toj vo Francuskiot kulturen centar ima{e predavawe za balkanskite monarhii vo XIX i XX vek vo koe ja istakna nivnata uloga vo integriraweto na zemjite od regionot vo toga{niot evropski sistem. Kako pri~ina za nivnoto propa|awe, prof. Lori ja poso~i izoliranosta na narodot, a najmnogu menuvaweto na principot na lobirawe i integracija vo Evropa {to, vo dene{no vreme, dinastiite gi napravila nepotrebni.

Po predavaweto, razgovaravme so nego vo vrska so negovata rabota i vpe~atocite od Balkanot. Za da se zafati so balkanskata problematika go nateralo nemaweto na seriozni informacii vo Francija za na{iot region. Vo Francija dotoga{ nemalo zavr{eni balkanolozi, nitu mo`nost da se studira balkanologija. "Makar {to zvu~i neskromno, mo`e da se re~e deka balkanologijata vo Francija ja sozdadov jas", ni ka`uva toj. Doktoriral na tema "Osmanskoto nasledstvo vo bugarskite gradovi vo XIX vek". Zboruva bugarski, makedonski i srpski jazik, a ima poznavawe i od gr~ki i turski jazik.

DOBRIOT ISTORI^AR TREBA DA SE SOMNEVA VO SVOITE IZVORI

Spored nego, tokmu postoeweto na mnogu jazici na Balkanot, najmnogu ja komplicira istra`uva~kata rabota. Dokolku se znae samo eden jazik, lesno mo`e da se stane zarobenik na soodvetnata propaganda. Taka, toj na po~etokot im bil naklonet na Bugarite, no postepeno zapo~nal da sogleduva {to e vistina, a {to ne, sporeduvaj}i gi so napisi od drugi balkanski zemji i vo li~nite kontakti pri {to najlesno se ~uvstvuvaat tabu - temite i propagandata. Spored nego, najva`no za razbirawe na balkanskata problematika e da se `ivee na samoto mesto, da se zapoznaat lu|eto. Postoi mnogu golema kulturna razlika me|u evropskiot i balkanskiot mantalitet, no taa mo`e samo da se do`ivee, a ne da se nau~i. Balkancite se obiduvaat da ja prikrivaat razlikata i zatoa toj na svoite studenti im ka`uva da ne se sre}avaat samo so intelektualci, tuku i so selani, bidej}i tie se poiskreni.

"Za mene be{e ogromen {ok da prisustvuvam na pogreb vo bugarsko selo, tie mu nosea darovi na umreniot ~ovek... Kako da bev vo Afrika, vo drugo pleme i toga{ sfativ deka postoi golema razlika... Jas toa ne mo`ev da go razberam. Intelektualcite vo cel svet koristat isti poimi, no emocionalno, razli~no reagiraat".

Toj zabele`al deka ~estopati, lu|eto na Balkanot ne zboruvaat na svojot jazik, na istite temi kako koga zboruvaat na francuski jazik. "Ako doa|am kako Francuzin, vedna{ mi ja serviraat propagandata, a ako zboruvam na mesniot jazik e poinaku", zabele`uva toj. Kako svoja golema prednost go smeta toa {to ne e emocionalno povrzan so nekoja zemja vo regionot.

"Jas imav kolegi Francuzi od bosansko poteklo i koga zapo~na vojnata vo Bosna tie pove}e ne bea Francuzi, tuku me|usebni neprijateli. Da imav rodnini vo Saraevo, pod bombite, ne }e mo`ev, a da ne reagiram emocionalno". Dobriot istori~ar treba da se somneva vo site izvori za{to tie nikoga{ ne se ~isti. Vo prodol`enie, toj dava primer za svesen falsifikat vo knigata na Vakalopulos za istorijata na Makedonija kade {to avtorot, sakaj}i da go poka`e porane{noto vleguvawe na gr~kite vojski vo Solun toa go navel po star, a na bugarskite vojski po nov stil, bez toa nekako da go odbele`i.

RAZLIKA ME\U SLAVONIJA I SLOVENIJA

Spored nego, vo Makedonija postoi golema zabluda za francuskata zainteresiranost za Balkanot. Nitu porano, nitu sega vo Francija nema golem interes za ovoj region, na {to ne vlijaela nitu vojnata na Kosovo. ^estopati i stru~wacite vo Francija koi{to se zanimavaat so balkanska problematika se od balkansko poteklo, a toa neizbe`no vlijae na nivnata objektivnost.

Francuskite novinari se mnogu slabo zapoznati so situacijata na Balkanot i lesno nasednuvaat na edna ili druga balkanska propaganda.

Mnogu dolgo lu|eto vo Francija ne ja znaele razlikata me|u Slovenija i Slavonija. Zatoa toj ne saka da razgovara so novinari, bidej}i, "tie mi davaat samo tri minuti za da go objasnam minatoto, sega{nosta i idninata na Balkanot". Spored nego ima ne{to to~no vo tvrdeweto deka Francija & e pove}e nakloneta na Srbija.

Na krajot od razgovorot, prof. Lori izjavi:

"Ona {to sakam da im go ka`am na lu|eto e: nau~ete go jazikot na va{iot sosed, ne francuski ili sli~no. Zadol`itelno treba da se znae {to misli drugiot. Eden Albanec koj zboruva makedonski ne mo`e da bide 100% iskren".