Dvanaesetti saem na knigata i librografikata

PI[ANIOT ZBOR BARA MESTO POD VEDRO NEBO

Pi{uva: Petar \OR\IEVSKI

  • Na govorot na Ministerot za kultura Quben Paunovski mu prethode{e recital koj kaj prisutnite ostavi vpe~atok na ispolitiziranost, a posebno vovedniot i zavr{niot del kade se veli: "Za kogo? - Za na{ jazik. Za kogo? - Za na{ jazik?" Na sevo ova nema da komentirame samo }e go postavime pra{aweto: "Za koj na{ jazik?"

Na Skopskiot saem vo ponedelnikot vo 19 i 30 ~asot e otvoren Dvanaesettiot saem na knigata i librografikata. Saemot go otvori Ministerot za kultura Quben Paunovski, koj istakna deka knigata treba da se izdava i da bide so dostapna cena za da ja poseduvaat onie za koi e nameneta. Ponatamu, ministerot istakna deka na Saemot finansiralo i Ministerstvoto za kultura, odnosno na Saemot mo`at da se najdat knigi na mati~niot makedonski jazik, kako i knigi na nacionalnostite {to postojat vo Makedonija. Ministerot me|u drugoto go istakna i golemoto zna~ewe na ovoj slovenski narod koj ima neodminlivo mesto vo evropskoto kulturno prostranstvo. Vo svoeto izlagawe Paunovski zaboravi deka Slovenite vo Makedonija ne do{le na nenaselena teritorija, tuku deka na ovie prostori `iveel narod mnogu pociviliziran i ponapreden od spomenatite doselenici na ovie horizonti.

Da potsetime deka na ovie prostori postoel narod, koj na svetot mu gi dal re~isi site golemini - anti~kite Makedonci. Gospodine ministre, zo{to tolku otstapki kon gr~kata politika?

Na govorot na Ministerot mu prethode{e recital, vo izvedba na akterite: Sne`ana Konevska-Rusi, Valentina Bo`inovska i Tome Vitanov. Kaj prisutnite recitalot ostavi vpe~atok na ispolitiziranost, a posebno vovedniot i zavr{niot del kade se veli: "Za kogo? - Za na{ jazik. Za kogo? - Za na{ jazik?" Na sevo ova nema da komentirame, samo }e go postavime pra{aweto: "Za koj na{ jazik?"

Prvite dva dena Saemot, pokraj dobrata organiziranost i u~estvoto na mnogu izlaga~i, ni ostavi u{te dve pojavi koi zaslu`uvaat da se spomnat. Prvo na {tandot kade {to se prodava nova ruska literatura, cenite koi{to se vo katalogot ne se ni vo ruska, ni vo germanska, a najmalku vo makedonska valuta, tuku se vo bugarska, t.e. vo levovi. Vtoro, vpe~atlivo i najtragi~no e {to na{ite eminentni avtori, prete`no, pisateli, poeti i li~nosti koi se blisku do kni`evniot zbor, gi posetuvaat {tandovite na izdava~kite ku}i i so izdava~ite ja gasnat svojata `ed so te~nost, koja naj~esto e alkohol, a od {tandovite zaminuvaat so kesi, polni so besplatni knigi.

Da spomneme deka ovoj Dvanaesetti saem na knigata i librografikata, od svoeto postoewe ima najmnogu izlaga~i od izdava~kite ku}i. Mnogubrojnite knigi dostapni se do ~itatelot dokolku toj posegne po svojot xeb i gi kupi, no s# zavisi od mo`nostite dali toj mo`e da plati nekoi od posakuvanite izdanija.

Na Saemot na knigata i librografikata svoe u~estvo zemaa najgolemite izdava~ki ku}i vo Republika Makedonija: "Matica makedonska", "Misla", "Kultura", "Detska radost", "Prosvetno delo", "Makedonska kniga" i mnogu drugi. Zabele`livo be{e i prisustvoto na izdava~ki ku}i od sosednite zemji kako {to se: "Narodna kwiga - Beograd", "[kolska kwiga - Zagreb,", "Francuskiot kulturen centar", "Ambasada na Italija - Institut Dante Aligieri" i drugi.