Zakonot za zdravstveno osiguruvawe celosno poddr`an

OPTIMIZAM NA MINISTEROT KON REFORMITE

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Okolu Zakonot, Ministerot smeta deka ne samo vo Parlamentot, tuku i vo dr`avata, postignata e odredena svesnost deka promeni vo zdravstveniot sistem se neophodno potrebni, a na~inot na koj{to be{e izglasan go poka`uva toa. Voedno istakna deka }e bide sre}en dokolku i vtorata faza mo`e da se izvede na na~in kako {to be{e donesen Zakonot za zdravstveno osiguruvawe

Na sredbata, koja se odr`a na 5 april, ministerot za zdravstvo, Dragan Danilovski, go iska`a svoeto golemo zadovolstvo {to Zakonot za zdravstveno osiguruvawe be{e celosno poddr`an od 88 pratenici i voedno istakna deka kone~no site relevantni faktori vo dr`avata so toj konsenzus poka`aa deka sme zainteresirani da napravime kvalitativno pomestuvawe kon podobro, vo odnos na unapreduvaweto i za{titata na zdravjeto na na{iot ~ovek. Toa n# pravi osobeno sre}ni i vnesuva dopolnitelna doza na entuzijazam i ponatamu se izgotvuvaat ponatamo{nite podzakonski akti, koi{to }e bidat vo pogolem broj, a }e gi reguliraat oddelnite sodr`ini na Zakonot. Isto taka, pozitivno prifateniot Zakon pretstavuva stimul za ponatamo{ni aktivnosti vo izgotvuvawe na vtorata faza za donesuvawe na izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za zdravstvena za{tita, ~ija{to prva faza pomina so aklamacija i konsenzus vo Parlamentot, a se odnesuva{e na podelbata na medicinskite centri na bolnici, zdravstveni domovi, apteki i predviduva{e privatizacija. Ova }e bide geneza za ponatamo{na rasprava. Vtorata verzija, faza se smeta deka }e bide sosema razli~na od ona {to vo prvata faza be{e ponudeno, no s# }e zavisi od zaklu~ocite {to }e se donesat vrz osnova na sobranite informacii niz razgovori so site relevantni faktori ne samo politi~ki, esnafski, tuku i asocijacii na u`ivateli na takvi uslugi. Okolu Zakonot, ministerot smeta deka ne samo vo Parlamentot, tuku i vo dr`avata, postignata e odredena svesnost deka promeni vo zdravstveniot sistem se neophodno potrebni, a na~inot na koj{to be{e izglasan go poka`uva toa. Voedno istakna deka }e bide sre}en dokolku i vtorata faza mo`e da se izvede na na~in kako {to be{e donesen Zakonot za zdravstveno osiguruvawe. Postignuvaj}i postojano kontinuitet vo procedurata na razgleduvaweto na sodr`inite na Zakonot, Ministerstvoto be{e vo postojana komunikacija so Svetskata banka, taka {to ovoj Zakon be{e blagosloven i od nea.

ZA PARTICIPACIJATA BITNI DVA FAKTORA

Edno od novite re{enija vo Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, e toa {to Fondot za zdravstveno osiguruvawe se izdvojuva od Ministerstvoto za zdravstvo kako posebna institucija, a se re{i i problemot koj za gra|anite e najbiten, participacijata. Novina vo Zakonot e toa {to vo primarnata zdravstvena za{tita nikoj od osigurenicite nema da pla}a za pregledite kaj svojot mati~en lekar. Ova re{enie e mnogu bitno, zatoa {to spored koncesija, primarnata zdravstvena za{tita kako najevtino nivo na pru`awe zdravstveni uslugi e ona {to treba da bide stolb na zdravstveniot sistem vo dr`avata. Za pla}aweto participacija vo povisokite nivoa na zdravstvena za{tita, kamen na sprepnuvawe be{e kako da se najde kompromis od edna strana, me|u insistirawata na nekoi populacioni grupi, kako {to se penzionerite, da gi za~uvaat svoite prava da bidat oslobodeni od participacija, ako se na vozrast preku {eeset i pet godini, i od druga strana, insistiraweto na svetot da ne se promovira edna takva neednakvost preku Zakonot. Re{enieto be{e iznajdeno. Iako, prvi~no e predvideno participacija da pla}a sekoj, nezavisno od vozrasta, sepak ona {to zna~i godi{en limit na participacija seto toa }e go regulira. Limitot, koj{to }e go dostigne sekoj osigurenik, od toj moment, pacientot e osloboden od ponatamo{no pla}awe. Toj limit, koj {to e 70 % generalno, }e se reducira, a toa }e bide opredeleno so zakonski akti po osnov na vozrasta. Participacijata, zna~i, za naselenieto pod 14 godini i za naselenieto nad 65 godini, }e se reducira za odreden procent benificija, po osnov na vozrasta. Postoi i drug kriterium so koj }e se vr{i redukcija na toj godi{en limit vo participacijata, a toa e socijalniot moment, odnosno visinata na mese~nite prihodi, nezavisno od toa dali e toa penzija ili plata. Za nejasnostite, okolu toa {to }e bide so onie pacienti so hroni~ni zaboluvawa, postoi osloboduvawe od participacija, a {to se odnesuva do onie pacienti {to se so kardiovaskularni i so maligni zaboluvawa }e se regulira posebno vo septemvri, koga vsu{nost }e za`ivee i Zakonot.

Fakt e deka Zakonot, vakov kakov {to e, e prv ~ekor vo nizata ~ekori koi }e sledat pri realizacija na reformite, i ima cel da gi zadovoli interesite i potrebite na osigurenicite, na pratenicite, na lekarite, na Sindikatot i na Lekarskata komora.