Rokot za preregistracijata e zavr{en

SITE TRGOVSKI DRU[TVA ODGOVARAAT PRED ZAKONOT

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Ako se zeme predvid deka 10.000 firmi, t.e. trgovski dru{tva napravile usoglasuvawe i pritoa na buxetot na RM uplatile po 2.700,00 denari se doa|a do zaklu~okot: 10.000 (trgovski dru{tva) X 2.700,00 denari = 27.000.000,00 denari. A, ottuka proizleguva deka buxetot na RM se zbogatil za 27.000.000,00 denari, odnosno presmetano vo germanski marki toa e okolu 850.000 gm.

Zakonot za trgovski dru{tva donesen na 30 maj 1996 g., objaven vo "Slu`ben vesnik" 28/96, predviduva{e do krajot na 31 dekemvri 1998 g. site pravni subjekti da se usoglasat spored nego. Se ~ini deka Zakonot za pretprijatija na SFRJ, najverojatno be{e edenstveniot Zakon od porane{na Jugoslavija, koj be{e tolku dolgo na sila. Vo izminatata godina 1999 rokot za usoglasuvawe spored ovoj Zakon se prodol`uva{e dvapati, a na krajot na 1999 g. vo mesecite noemvri i dekemvri primeni se 8.000 - 9.000 predmeti.

CELTA NA ZAKONOT

Na 31 dekemvri 1999 g. iste~e rokot za preregistracija na pretprijatijata vo trgovski dru{tva, spored noviot Zakon na RM.

Koja be{e celta na ova usoglasuvawe ja zapra{avme g-|a Aneta Danilova, rakovoditel na Oddelot za registracija, pri Osnovniot sud - Skopje I - Skopje.

Celta na preregistracijata na pretprijatijata be{e site pretprijatija registrirani po Zakonot za pretprijatija da se usoglasat spored noviot Zakon. Toa zna~e{e da se vovede eden nov trgovski registar, vo koj{to se zapi{aa site dru{tva, koi{to izvr{uvaat stopanska dejnost i rabotat na baza na profit, odnosno dobivka. Noviot Zakon predvide opredelen broj na formi, na trgovski dru{tva vo koi{to pretprijatijata treba{e da se usoglasat i vo pravniot promet da izlezat subjekti, koi{to se usoglaseni i kade {to to~no se znaat nivnite odgovornosti kako i odgovornostite na pravnite i fizi~ki lica, koi gi osnovaat ovie subjekti. Toa se odnesuva{e pred s# na toa do kade e nivnata odgovornost, kako odgovaraat trgovskite dru{tva, so cel da se sozdade pogolema sigurnost vo platniot promet.

Normalno, tro{ocite za preregistracijata t.e. usoglasuvaweto na pretprijatijata vo trgovski dru{tva gi snose{e samoto pretprijatie t.e. trgovsko dru{tvo. Na pra{aweto kolkavi bea ovie tro{oci i dali seto toa be{e vo funkcija na polnewe na buxetot na dr`avata, g-|a Danilova ni odgovori: Spored mene nema{e nekoi dodatni tro{oci. Samata preregistracija predviduva{e tie da se usoglasat i vo samiot cenzus, no cenzusot ili osnova~kiot vlog, koi{to minimum treba da go imaat dru{tvata za da se usoglasat so noviot Zakon ne predviduva{e i nema{e zadol`itelna obvrska, toa da bide nov vlog. Toa zna~i deka ne moraa firmite da bidat izlo`eni na dopolnitelni tro{oci, zatoa {to mo`ea od kapitalot {to go sozdale vo tekot na raboteweto, otkako se registrirani, pa do denot koga se usoglasuvaat da izvle~at sredstva, odnosno otkako }e se naprave{e procenka na celokupnata nivna aktiva {to ja imaat i obvrskite, dokolku ima{e aktiva pogolema od obvrskite za najmalku pet iljadi germanski marki, tie mo`ea taa aktiva da ja vnesat kako osnova~ki vlog, t.e. toj del od procenkata, taka {to ne moraat da vnesat novi pari~ni sredstva. Taksite za pla}awe na smetka na buxetot ~inea: Prijava 1.200,00 denari, predvidena so Zakonot za taksi, taksa za Re{enie za usoglasuvawe 1.500,00 denari. Taksata za oglas se upla}a na "Slu`ben vesnik", ni objasni sudijkata Danilova.

TERMINOLO[KA RAZLIKA, RAZLI^NI FORMI I...

Dali razlikata me|u stariot i noviot Zakon e samo terminolo{ka razlika ili ima i drugi razliki?

Sudijkata Aneta Danilova ni objasni deka nema samo termonolo{ka razlika, pome|u Zakonot za pretprijatija i Zakonot za trgovski dru{tva. Formite, koi{to gi predviduva Zakonot za trgovski dru{tva se porazli~ni od formite {to gi predviduva{e Zakonot za pretprijatija. Ima pove}e formi, odgovornosta e daleku pospecificirana od Zakonot za pretprijatija, koj be{e so odgovornosta samo na osnova~ki vlog, na osnova~ot. Cenzusot za dru{tvo so neograni~ena odgovornost e smenet i iznesuva najmalku 5.000 gm. Vo sekoe dru{tvo to~no, za sekogo se znae kolkava e odgovornosta. Na primer, vo edno javno trgovsko dru{tvo sodru`nicite odgovaraat i so li~niot svoj imot, nedvi`nosti, vozila itn. Isto e i kaj trgovec-poedinec, {to ne e forma na trgovsko dru{tvo, toa e vid na zanimawe, samostojni vr{iteli na dejnosta.

Razliki ima i vo Organite za upravuvawe. Pokarekteristi~ni se Organite za upravuvawe kaj akcionerskite trgovski dru{tva, kade {to so stariot Zakon za pretprijatija ne be{e taka predvideno. Pokraj Sobranie ima ednostepen i dvostepen sistem na upravuvawe. Kaj ednostepeniot ima Odbor na direktori, koj{to e sostaven od izvr{ni i neizvr{ni ~lenovi ili dvostepeno upravuvawe, kade {to imame Upraven i Nadzoren odbor. So ovoj Zakon se znae odgovornosta na sekoj, a pri svikuvawe na Sobranie toa se objavuva i vo "Slu`ben vesnik". So ovoj Zakon se za{titeni i akcionerite, re~e g-|a Danilova.

Site onie, koi ne se usoglasija spored Zakonot za trgovski dru{tva na RM, Zakonot veli deka }e prestanat so rabota i istite }e se likvidiraat. Likvidacijata nema da se vr{i avtomatski, tuku po barawe na strankata, vo zavisnost od tro{ocite, dolgovite, dokolku gi ima soodvetnata stranka. O~ekuvame deka na likvidacija }e podle`at okolu 30.000 - 35.000 firmi, ni objasni g-|a Vesna Mitkova, sudija pri Oddelot za likvidacija.