"KNAUF RADIKA" GI RU[I KU]ITE

Me|utoa, od samiot po~etok na eksploatacijata na gipsenite mineralni surovini se upotrebuvaa golemi koli~ini eksploziv so cel da se dobie pogolema koli~ina surovina, pritoa ne vodej}i smetka za `itelite na seloto. Zapo~naa da se o{tetuvaat nivnite ku}i i da se zagrozuva nivniot sekojdneven `ivot predizvikan od silnite detonacii i par~iwa gipseni delovi, koi pa|aat po ku}ite i po selskite ulici, dodeka niz seloto `itelite slobodno se dvi`at. Taka, od silnite detonacii dosega se o{teteni nad 40 ku}i, koi se locirani vo gornoto maalo, blizu do samiot rudnik, no ista sudbina im pretstoi i na ostanatite dokolku se prodol`i vakvata intenzivna eksploatacija na gipsenite rudi.

Poradi vaka nastanatata situacija `itelite od s. Dolno Kosovrasti so rakvodstvoto na Mesnata zaednica organiziraa pove}e mirni protesti. Pred izvesno vreme toa go napravija so u{te eden pomasoven protest koga na sostanokot so rakovodstvoto na AD "Knauf Radika" go iska`aa svojot gnev baraj}i pritoa da se povika sopstvenikot na firmata, g. Manfred Vinkler i so nego da se dogovorat vo vrska so ponatamo{noto rabotewe, odnosno prekinuvawe na silnite eksplozivni detonacii i nadomestuvawe na nanesenite {teti.

Ako ne dojde g. Manfred Vinkler da se dogovorime i ako ne se prekine vakviot na~in na eksploatacija od koja ku}ite ni se ru{at i `ivotot ni se zagrozuva, }e izlezeme site do eden od seloto i }e pojdeme vo rudnikot kade {to se minira i so svoite `ivoti toa }e go spre~ime. Ako treba tuka }e sedime dewe i no}e, ogor~eno velat `itelite na Dolno Kosovrasti. Pove}e nema komu da se `alime, bidej}i nikoj dosega na na{ite barawa i reagirawa ne odgovoril, site vrtat glava, a za na{ite maki mnogu im e gajle. Decata vo sonot od strav skokaat od krevetite, site sme voznemireni i ispla{eni i na seto ova edna{ mora da mu dojde krajot.

I `itelite na op{tinata Rostu{e imaat re~isi sli~ni maki kako i onie od Dolno Kosovrasti. Vo neposoredna blizina na seloto kade {to e locirana propadnatata fabrika "Bratstvo" nekolku sopstvenici Albanci na privatnoto pretprijatie "Musli kompani" divo i bez nikakva dokumentacija izgradija fabrika za maslo, koja ne li~i na ni{to drugo, osven na obi~na grdosija. Nejzinata izgradba dolgo vreme rostu{ani se obiduvaa da ja spre~at, a toa go prave{e i Nacionalniot park Mavrovo. Poradi koristeweto na mazut na ovaa divogradba, ovoj ~ist i prekrasen kraj na~isto }e bide zagaden. Za `al, ovoj presedan, edinstven vo svetot, nikoj ne uspea da go spre~i, bidej}i vo nitu edna dr`ava vo svetot nikoj dosega ne izgradil vakvo ne{to srede Nacionalen park.

Sepak, Ministerstvoto za grade`ni{tvo i urbanizam na RM, poradi nemawe dozvola za gradba, donese Re{enie za urivawe na objektot, odnosno fabrikata, so dozvola za izvr{uvawe na Re{enieto. Od seto toa na lice mesto se izvr{i samo ru{ewe na vleznata vrata i ni{to pove}e. Objektot i ponatamu ostana celosen so {to se doka`a, po koj znae koj pat deka dr`avata nema suverenitet nad celata teritorija i ne e sposobna da gi sprovede zakonite, koi gi donesuva vo Parlamentot. Ovoj slu~aj e dokaz deka nekoj ima za{tita vo najvisokite organi na vlasta, deka albanskiot faktor kako koalicionen partner vo Vladata na premierot Qub~o Georgieski ima svoi interesi, {to pred narodot se tolkuva kako relaksirawe na me|uetni~kite odnosi.

Falbite deka sme lideri za ekolo{ka za{tita vo Jugoisto~na Evropa, za {to se dobivaat milioni evra, se gola voda, kako onaa od naj~istata Radika, bidej}i pred o~ite na dr`avnite organi se izveduva vakov vandalizam, pri {to grdo i bezobzirno se naru{uva prirodata. No, ovde s# e mo`no.