KVALITETNI PROIZVODI ZA SE^IJ XEB

"Treska" denes ima nekolku pogoni, veli gospodinot Petrovi}. Me|u niv se pogonot za tapetarija, kade {to se pravat tapetarski proizvodi, pogonot za proizvodstvo na ko`en mebel, a moram da naglasam deka nie sme edinstven proizvoditel na vakov mebel vo Makedonija. Potoa, imame fabrika za proizvodstvo na du{eci, fabrika za proizvodstvo na plo~est mebel, vo koj spa|a kancelariski mebel, kujni, razni komodi, masi, stol~iwa i drugo. Imame i fabrika za proizvodstvo na plasti~ni masi, umivalnici, kiosci i drugo; fabrika za proizvodstvo na monta`ni ku}i; fabrika za proizvodstvo na tovarni i turisti~ki prikolki. Site ovie pogoni se koncentrirani na sega{nava lokacija vo Skopje.

"Treska" raspolaga so ogromen proda`en prostor vo Makedonija, odnosno so 16 prodavnici vo site pogolemi gradovi i toa vo Skopje, Ohrid, Resen, Bitola, Ki~evo, Vinica, Debar, Prilep i drugi. Bidej}i Treska be{e eden od najgolemite proizvoditeli na mebel vo porane{na Jugoslavija, vo porane{nite jugoslovenski republiki ima 28 prodavnici.

Dosega sme ja vratile sopstvenosta na 11 prodavnici, objasnuva gospodinot Petrovi}. Momentno rabotime vo sedum prodavnici, a za preostanatite se vodi sudska postapka za vra}awe na sopstvenosta na objektite. Vo Crna Gora imame tri objekti, vo Slovenija eden, a vo Bosna i Hercegovina i Srbija imame dva objekta. Za ovie objekti s# u{te se vodi sudska postapka i mnogu te{ko odi vra}aweto na sopstvenosta na imotot, no se nadevame deka za godina-dve tie prostorii definitivno }e bidat vo na{a sopstvenost.

"Treska" momentno ima 580 vraboteni, dodava gospodinot Petrovi}. Sekoja godina sme prisutni na saemite za mebel vo "Skopski saem", od pred tri godini sme prisutni na Saemot za mebel vo Belgrad, a dve godini u~estvuvame na saemite za mebel vo Zagreb. Imame osvoeno nagradi i toa nekolku od "Zlaten most" vo Skopje, potoa "Zlaten klu~" vo Belgrad i drugi.

"Treska" gi izvezuva svoite proizvodi vo pove}e zemji. Vo Srbija, odnosno na Kosovo imaat golem izvoz. Izvozot vo Hrvatska e vo postojan porast i tamu se prisutni ve}e tri godini so tendencija za zgolemuvawe na izvozot. Mnogu mal izvoz ima za Moldavija i Ukraina, a sosema mal del od proizvodstvoto se izvezuva vo Grcija. Vo poslednive meseci, so ukinuvaweto na carinata so Bugarija, imaat potpi{ano dogovori so fabrikite so koi sorabotuvaat, odnosno od koi zemaat repromaterijali od Bugarija, mebelot na "Treska" da se prodava vo nivnite saloni vo Sofija i toa do krajot na ovoj mesec }e po~ne da funkcionira. Dosega, so ogled na vleznite carini za izvoz vo Bugarija, nema{e mo`nost proizvodite na "Treska" da bidat konkurentni. Sega uslovite se promeneti, taka {to postojat dobri {ansi ovie proizvodi da uspeat na bugarskiot pazar.

Nie imame tri firmi, objasnuva gospodinot Petrovi}. Prvata e "Treska mebel" {to opfa}a proizvodstvo na mebel. Imame "Treska - za{tita". Toa e firma koja{to vrabotuva invalidizirani lica, toa se na{i porane{ni rabotnici, invalidizirani po razni osnovi, koi se zanimavaat so pretapacirawe i renovirawe na star mebel. Taa firma odli~no raboti i rezultatite se s# podobri. Od godina vo godina go zgolemuva obemot na proizvodstvoto za 150 otsto. Potoa imame firma "Treska - in`inering" koja vr{i in`inering-uslugi za opremuvawe na razni delovni prostori, kafuliwa i drugo. Vo posledno vreme nie imame odli~na sorabotka so ministerstvata, odnosno so zaedni~kite slu`bi na Vladata. Dosega sme gi opremile Ministerstvoto za stopanstvo, Ministerstvoto za trgovija, rabotime za Narodna banka na Makedonija i drugi ministerstva. Sorabotuvame i pravime enterieri za pokrupni stopanski subjekti - Komercijalna banka, "@ito Luks", sorabotuvame i so "Elektrostopanstvo" za ureduvawe na nivnite objekti i so mnogu drugi organizacii kade {to vr{ime in`inering-uslugi koi se odnesuvaat na ureduvawe na enterierot.

Kvalitetot na proizvodite e eden od najzna~ajnite elementi pri osvojuvaweto na pazarot. Vo "Treska" mnogu dobro go znaat ovoj fakt i zatoa osobeno vnimanie se obrnuva na kvalitetot na mebelot {to ovde se proizveduva.

Kvalitetot na mebelot na "Treska" nie go zadr`avme i moram da ka`am deka toj e na isto nivo kako za doma{niot taka i za stranskiot pazar, veli gospodinot Petrovi}. Zatoa na{ite proizvodi se za nijansa poskapi od proizvodite na nekoi privatni firmi vo Makedonija. Vo prvo vreme nie imavme na nekoj na~in konkurencija. No gra|anite, osobeno vo Makedonija, uvidoa deka za malku povisoka cena dobivaat mebel koj e navistina kvaliteten, taka {to site mu{terii {to gi izgubivme sega ni se vra}aat. Na{ite izvozni ceni se relativno niski vo odnos na konkurencijata koja vladee na evropskiot pazar, no problemot e vo transportot. Transportnite tro{oci od Makedonija do Germanija, na primer, se mnogu visoki vo odnos na transportnite tro{oci od Polska do Germanija, od Romanija do Germanija, od ^e{ka do Germanija, taka {to toa za nas e ogromen problem. Nie stra{no gi po~uvstvuvavme site ovie voeni zbidnuvawa vo na{eto opkru`uvawe, za{to site tie transportni pati{ta bea dolgo vreme zatvoreni. Moravme za izvozot vo Hrvatska da ja transportirame stokata preku Bugarija, Romanija i Ungarija. Toa mnogu gi poskapuva na{ite proizvodi. Nie o~ekuvame taa situacija da se stabilizira i transportnite tro{oci da bidat poevtini i toga{ sigurno bi bile konkurentni i {to e najva`no bi mo`ele da se pridr`uvame do rokovite. Ova go potenciram, za{to kaj stranskite partneri mnogu e va`na navremenata isporaka na stokata. Ako se zadocni deset dena so isporakata na stokata, nezavisno od pri~inite, zdelkata mo`e da propadne, odnosno da se raskine dogovorot, a nekoga{ duri i mora da se platat penali.

Sakame da razvieme za na{ite sonarodnici vo Avstralija i Kanada izvoz koj }e im ovozmo`i na lu|eto tamu da kupuvaat na{ mebel, zatoa {to mebelot e kvaliteten i {to e u{te pova`no toj }e bide mnogu poevtin, mo`ebi i 50 otsto poevtin od tamo{niot mebel, dodava gospodinot Petrovi}. Problemot e povtorno vo transportot i zatoa nie razvivame eden nov metod - da go transportirame mebelot vo rasklopena sostojba i tamu da se montira. So toa bi gi namalile transportnite tro{oci, taka {to bi mo`ele mebelot da go prodavame so nekoja ekonomska opravdanost.

"Treska" be{e eden od najgolemite proizvoditeli vo porane{na Jugoslavija. Toga{ najgolemiot sloj na potro{uva~i be{e takanare~enata sredna klasa, odnosno lu|e koi bea vo mo`nost da kupuvaat mebel na rati, so krediti i so nekoja plata koja so godini ne se menuva{e.

Sega nie se soo~uvame so edno raslojuvawe na kupovnata mo}, veli gospodinot Petrovi}. Na eden del od narodot mu e namalena kupovnata mo} do mnogu mali granici, a drugiot sloj na kupuva~i mo`e da si dozvoli duri i mnogu poskapi garnituri. Za poslednive dve i pol godini nie se odlu~ivme 60 otsto od na{ata proizvodna programa da ja rasloime, odnosno pravime prekrasni garnituri koi se mo{ne skapi, no izrabotuvame i mebel koj{to e mo{ne evtin. Na primer, nie prodavame najevtin kau~ vo Makedonija. Poto~no, razvivme programa so koja proizveduvame mebel za se~ij xeb. "Treska", isto taka, dava najpovolni uslovi za pla}awe i toa so kredit od Komercijalna banka, na rati, so popust i taka natamu. Nie poslednive dve godini razvivme u{te edna programa koja opfa}a izrabotka na mebel po nara~ka.

Ovaa kampawa {to ja vodi Ministerstvoto za trgovija e ne{to najpametno {to sum go videl za celiot moj raboten vek. Prvo, rezultatite od taa kampawa se gledaat vo proda`bata na na{iot mebel, od brojot na lu|eto koi vleguvaat vo na{ite prodavnici i koi se interesiraat za na{iot mebel. Ako ovaa kampawa prodol`i i na nekoj na~in se intenzivira, toa e ne{to {to na makedonskite proizvoditeli }e im ovozmo`i mnogu pogolemo proizvodstvo, odnosno proda`ba, a parite }e ostanat vo na{ava dr`ava. Toa e mnogu ednostavna logika. Ako kupite italijanski proizvod, parite }e otidat vo Italija. Ako kupite proizvod od Makedonija, parite }e ostanat ovde i na{iot rabotnik }e mo`e da zeme plata. Na{iot rabotnik }e odi vo du}an da kupi mleko, leb i sli~no, i parite povtorno }e ostanat kaj nas. Od s# jas pozdravuvam ovaa kampawa i ne bi sakal da se prekine. Taa treba da trae dolgo vreme.