Parlamentarniot naroden pravobranitel na Finska, Lauri Lehtimaja, koj prestojuva vo dvodnevna rabotna poseta na Republika Makedonija, se sretna so pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski i so svojot doma}in, narodniot pravobranitel na Republika Makedonija, Branko Naumovski.

Po toj povod, Lauri Lehtimaja vo Klubot na republi~kite organi i organizacii vo Skopje }e odr`i izlagawe na tema "Postavenosta i prakti~noto dejstvuvawe na pravobranitelot /ombudsmanot/ vo Finska".

Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija Qub~o Georgievski, vo ramkite na posetata na Ukraina, vo Trgovsko - industriskata palata vo Kiev, ima{e prezentacija na makedonskoto stopanstvo.

Toj istakna deka "ako Makedonija se gleda po goleminata, taa, vo odnos na Ukraina, e mnogu mala, no ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija so pet zemji od Balkanot, {to ovozmo`uva investirawe so eden procent carina".

Georgievski napomna deka vo ramkite na Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa se odvoeni dve milijardi i 400 milioni evra samo za ovaa godina, a za slednata }e ima i drugi sredstva, {to, kako {to re~e, "za nas pretstavuva zna~aen moment, bidej}i Evropa i Amerika se svrtuvaat kon nas".

Premierot Georgievski pred stopanstvenicite istakna deka vladite na Ukraina i Makedonija se podgotveni da gi poddr`at barter - aran`manite, dodavaj}i deka vo Ukraina prisustvuvaat makedonski stopanstvenici koi mo`at da vlezat vo takvi aran`mani.

Vo Ministerstvoto za trgovija na Republika Makedonija na 10 april zapo~na ^etvrtiot sostanok na Zaedni~kiot potkomitet na Republika Makedonija i na dr`avite - ~lenki na EFTA, za sklu~uvawe na dogovor za slobodna trgovija.

Makedonskata strana ja predvodi zamenik-ministerot za trgovija na Republika Makedonija Tatjana Perovi}-Mitrova, a delegacijata na zemjite na EFTA ambasadorot Per Kjel Manes, od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Norve{ka.

Na 11 april ima{e finalno usoglasuvawe na aneksite i protokolite kon Dogovorot za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i dr`avite - ~lenki na EFTA.

Vo [tip od planiranite 4.366 hektari, koi treba da se naseat so proletni kulturi, dosega se zaseani 1.276. Od niv, 700 se pod `itni kulturi. Od planirani 1.230 so industriski kulturi, dosega se zaseani 155 hektari i toa so son~ogled. Isto taka, 1.322 hektari treba da se zaseat so gradinarski kulturi. Kompirot e zasaden na 250 hektari, a fura`nite kulturi se zasejani na 200 hektari.

Fabrikata za proizvodstvo na obuvki "Supera" od Strumica, koja be{e otvorena kon krajot na minatata godina, ve}e razmisluva za duplirawe na proizvodstvoto, bidej}i sega{niot godi{en asortiman od 350 do 390 iljadi ~ifta ~evli i sportski patiki e odnapred dogovoren, glavno za izvoz vo Germanija, [panija, Italija i Anglija.

Vo ovaa strumi~ka fabrika, vo koja e instalirana najsovremena tehnologija i oprema za proizvodstvo na obuvki, osobeno vo delot od programata orientirana za izvoz vo zemjite na Evropskata unija, planirano e vrabotuvawe na u{te 60 ~evlarski rabotnici, so {to proizvodstvoto }e bide zgolemeno na okolu 550 iljadi para ~evli i sportski patiki. Me|utoa, sega{niot fizi~ki obem na proizvodstvoto, od koj 90 nasto e namenet za zapadnoevropskiot pazar, na po~etokot od idnata godina }e bide dupliran, odnosno }e dostigne nad 700 iljadi ~ifta ~evli i sportski patiki.

Na Klinikata za ortopedski bolesti vo Klini~kiot centar vo Skopje, sve~eno bea predadeni vo upotreba univerzalniot hirur{ki sistem za operacija na 'rbetniot stolb, instrumenti i implantanti vo vrednost od 152.000 germanski marki, donacija na angliskata Vlada, DFID, Houp - proekt i {vajcarskata Vlada.

Kako {to istakna direktorot na Klinikata za ortopedija prof. d-r \or|i Zafirovski, so toa golem broj operativni intervencii na 'rbetniot stolb }e se vr{at na ovaa Klinikata, a dosega se izveduvaa naj~esto vo stranstvo. "Za edna vakva operacija vo stranstvo Fondot za zdravstveno osiguruvawe izdvojuva{e me|u 80 i 100.000 germanki marki", re~e prof. d-r Zafirovki.

Inaku, prvata operativna intervencija so univerzalniot hirur{ki sistem na Klinikata za ortopedija uspe{no e izvedena na {esti ovoj mesec.

Vo ramkite na "Saemot na kniga i librografika", koj se odr`uva od 11 do 16 april vo Skopje, a na inicijativa na organizatorite na ovaa saemska manifestacija, na 11.4. po ~etvrti pat, }e bide otvoren Saemot na elektronski umetnosti " Seafear 2000 ", vo organizacija na Soros - centarot za sovremeni umetnosti od Skopje.

Otvaraweto zapo~nuva so izlo`bata "Nurkawe, vnesuvawe ili davewe", ~ii kuratori se Majk Stabs od Velika Britanija i Milentie Pandilovski, direktor na Soros - centarot za sovremeni umetnosti. Ovoj proekt se zanimava so temite na vnesuvaweto na kompjuterska grafika i tehnikite na proekcija, postavuvaj}i gi pra{awata na izrasnuvaweto na "novoto op{testvo" so site virtuelni mo`nosti.

Za da se zapoznaat posetitelite so rabotata na Soros - centarot, }e bide organizirana i edna rabotilnica " Melding media ", koja }e ja vodat Majk Stabs i Xina ^arnecki.

"Sakam da Vi ~estitam na golemiot napredok {to Republika Makedonija go postigna pod Va{e rakovodstvo vo nejzinite odnosi so Svetskata banka", se veli vo pismoto na Piter Stek, izvr{en direktor na Svetskata banka, vo ~ij sektor na rabota spa|aat 12 zemji me|u koi i Makedonija, do ministerot za finansii vo Vladata na Republika Makedonija, Nikola Gruevski.

Vo pismoto isprateno na 7 april, Stek go izrazuva svoeto zadovolstvo "od faktot, deka skoro site uslovi, potrebni za raspredelbata na SSAC se ispolneti, osobeno brzoto usvojuvawe na trite va`ni i ~uvstvitelni zakoni niz Parlamentot".

SSAC - Kredit za reforma na socijalniot sektor e proekt na Svetskata banka i za negova implementacija be{e potrebno da se donesat novi zakoni za zdravstveno osiguruvawe, potoa za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i Zakon za rabotni odnosi, za vrabotuvawe i za osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost.

Pretsedatelot na Liberalnata partija na Makedonija, Risto Gu{terov na pres - konferencijata od 10.4. se osvrna na slu~ajot so Xevat Asani, dodavaj}i deka "so ova se slu~i presedan koj mo`e da bide voved i vo poseriozni naru{uvawa na bezbednosta i stabilnosta na dr`avata".

Gu{terov istaknuva deka LP ja zagri`uva molkot na partiite od Koalicijata za promeni i na SDSM, okolu nivniot predlog za donesuvawe na zakon za formirawe na javno pretprijatie za fri{opovi, so {to bi se ovozmo`ilo kako {to re~e, "realno zatvorawe na problemot na piramidalni {tedilnici".

Na konferencijata be{e informirano i za pretstojot na Stojan Andov vo Strazburg i vo Brisel, kade {to be{e promovirana idejata za sklu~uvawe na "Konvencija za malcinstvata me|u Republika Makedonija i Republika Albanija".

Gu{terov, vo ovaa prilika go prezentira{e i noviot znak na Liberalnata partija.

Zakonodavno - pravnata komisija na Sobranieto na Republika Makedonija, na Sednicata, po pove}e~asovna rasprava, so nekolku amandmani go usvoi Predlogot za donesuvawe zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za denacionalizacija.

Ministerot za finansii, Nikola Gruevski, vo svoeto obrazlo`enie re~e deka postoi neodlo`na potreba od donesuvaweto na ovoj zakon po skratena postapka, za {to postoi i ustavna osnova.

Spored ministerot Gruevski, ona {to mo`e da im bide vrateno na gra|anite, }e se vrati, a dokolku toa e neizvodlivo, }e im bide daden nadomest, {to ne podrazbira isplata vo gotovi pari, tuku nadomest vo obvrznici, stanovi ili grade`no zemji{te.

Edna od novinite {to gi predviduva ovoj zakonski akt, kako {to pojasni Gruevski, e toa {to vo procedura na denacionalizacija vleguvaat i verskite subjekti, kako i odzemenite imoti na Evreite od Makedonija koi nastradale vo holokaustot.

Ministerot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija Aleksandar Dimitrov, koj e vo sostav na makedonskata delegacija koja prestojuva vo Ukraina, ima{e sredba so negoviot ukrainski kolega, ministerot za nadvore{ni raboti Boris Tarasjuk.

[efot na makedonskata diplomatija Dimitrov, po sredbata so Tarasjuk, izjavi deka tema na nivnite razgovori bile odnosite me|u dvete zemji, ekonomskata sorabotka, kako i aktuelnata situacija vo regionot.

Voedno, bilo razgovarano i za sorabotkata vo nekolku konkretni oblasti, kako ekonomijata, kulturata, sportot, obrazovanieto i turizmot.

Toj informira deka na Tarasjuk mu predal pismeno barawe za za~lenuvawe na Makedonija vo Crnomorskata ekonomska inicijativa.

Visoka delegacija na statisti~kata organizacija na Evropskata unija - EUROSTAT, predvodena od direktorot na Direktoratot A. Fotis Napopulos, od 11 do 14 april prestojuvaa vo poseta na Zavodot za statistika na Republika Makedonija.

Celta na posetata e ocenka na napredokot na Zavodot za statistika na Republika Makedonija vo izminatite {est meseci.