Zapis od Ohrid

MAKEDONSKOTO SONCE ZRA^I SO PROLETTA VO OHRID

Pi{uva: Dragan ZAFIROV

Prekrasen den, proletta e ve}e tuka. Son~evite zraci go pozlatile ezeroto, a gradot pod Samoilovata tvrdina se rasposlal so seta svoja ubavina i n# prenesuva vo svetlinite na mnogute crkvi, crkvi~ki i manastiri.

So celiot toj bo`estven sjaj Ohrid e na{iot gord makedonski i balkanski Erusalim.

Se iska~iv i se najdov pred platoto na crkvata - bisernica "Sv. Kliment". Ottuka se svrtev kon rajskata panorama {to ja poseduva ovoj na{ grad. Go gledame celiot toj venec crkvi i paraklisi, kako buket na Gospodovata blagodet. Pred nas e vizijata na vol{ebnosta {to }e ja po~uvstvuva sekoj posetitel {to }e dojde vo ovoj svetol grad. Toa e Ohrid. Manastirite se plejada na neprocenlivo bogatstvo, vre`ano vo mnoguvekovnite temeli. Tokmu tuka, pred crkvata "Sv. Bogorodica - Kamensko", vo prevezot na iljadagodi{niot ~inar, zastanav da se voshituvam na ovaa Gospodova lebedica vo koj jas nekolku godini slu`ev. Hramot "Sv. Bogorodica" - Kamensko, so svojot prekrasen ikonostas, vnatre{na ubavina, pretstavuva olicetvorenie na svojata blagougodnost i po~it. Mestopolo`bata vo koja se nao|a, pretstavuva vistinska duhovna atrakcija. Ohrid ne e samo riznica na crkovnoto bogatstvo, tuku istoriski i kulturen ciklus na na{ata verska, crkovna produkcija. Toj e pravoslaven kreator na celiot balkanski prostor. Zatoa i ovaa crkva za koja pi{uvam e u{te eden biser so koj{to Ohrid pretstavuva parabola na eden istoriski crkoven voshit. So posetata na katedralnata soborna crkva na makedonskite arhiepiskopii "Sveta Sofija", Ohrid e vozdignat vo viso~inite na heruvinite.

Ovaa skapocena drevnica od vremeto na Samoilovoto carstvo e vistinski pametnik na cel eden proces, vekoven fenomen na makedonskoto crkovno i duhovno `iveewe i opstojuvawe. Taa e nepresu{en izvor na site nastani {to se slu~uvale na ovie makedonski i balkanski prostori. Ovoj zvu~en magistralen crkoven spomenik e i makedonskoto sonce na site voznesi i bitisuvawa. Ostanal i do dene{ni dni za da zra~i za vistinskata prerodba i pobedata {to sme ja izvojuvale za denes i utre, za vekovite i vekov amin.