Od narodnata apteka

JAGLIKA

Pi{uva: Sne`ana PROKOPIEVA - PAVLOVI]

  • Deluvaj}i kako diuretik go rasteretuva organizmot od preobi~ni te~nosti, se praznat i di{nite organi, se stivnuva ka{laweto predizvikano od gust {lajm. Pravilnata raspredelba na te~nosti pretstavuva va`en preduslov i kaj glavobokata od vaskularno poteklo (migrena)

Koga }e si zaminat snegovite, }e vidite krupni listovi, so {iroki dr{ki, a na opa~inata se vlaknesti. Nekoga{ listovite se dolgnavesti i se nao|aat vo prizemna rozeta. Gi ima po ridovite, dolinite, planinite, livadite, pokraj potocite, na pasi{tata. Pod imeto jaglika se podrazbiraat okolu 500 sorti, a kaj nas se koristat samo ~etiri. Taa e eden od prvite vesnici na proletta - Primulia veris huds - jaglika. Ima prekarasni `olti cvetovi sobrani na vrvot od cvetnoto steblence, vo vid na yvon~iwa koi visat. Imaat blag i prijaten miris na med, a po vkus se slatkasti. Cveta od krajot na fevruari, vo tekot na mart i april. Pove}egodi{na bilka so kratok, no razgranet rizom (podzemno steblo), koj zavr{uva so tenki dolgi koren~iwa. Vo narodot e poznata kako: jaglika, igli~ka, jaglac, jagli~e, jagor~evina, se bere i su{i vo tekot na proletta. @oltata boja na cvetnite liv~iwa doa|a od `oltiot bilen pigment, a ima i eteri~ni masla, tanin i siliciumova kiselina. So vitamin C posebno e bogat mladiot list na jaglikata. Gi nadminuva site ostanati bilki, no opstanuva kratko vreme.

MO]TA NA JAGLIKATA

Lu|eto vo prolet od mladiot list pravat salata vo kombinacija so mladi listovi od kopriva, pijat od istiot sostav ~aj za pro~istuvawe i obnovuvawe na organizmot. Postoi veruvawe deka ~ove~kiot organizam preku zimata, konzumiraj}i masna hrana e prezasiten.

Listot se sobira dodeka e mlad, cvetot so ~a{ka i rizom, koj se vadi so no`, naprolet od zemjata, se ~isti, mie so voda i su{i na jako sonce ili su{nica - 50 stepeni celziusovi. Cvetovite se su{at vo senka i vo tenok sloj so me{awe. Deluvaj}i kako diuretik go rasteretuva organizmot od preobi~ni te~nosti, se praznat i di{nite organi, se stivnuva ka{laweto predizvikano od gust {lajm. Pravilnata raspredelba na te~nosti pretstavuva va`en preduslov i kaj glavobolkata od vaskularno poteklo (migrena). So kantarionot i br{lenot, jaglikata ~esto vleguva vo ~ajnite kombinacii pri le~ewe na glavobolka od razli~ni etiolo{ki faktori. Diurezata i plakneweto na organizmot pridonesuvaat za ubla`uvawe na te{kotiite pri reuma i gikt (gr~ - koj se javuva pri poka~ena urinarna kiselina vo organizmot). Korenot na jagilikata, ima smiruva~ko svojstvo, go prepora~uvaat da se primenuva vo sostojba na anksioznost, nervoza i posebno nesonica. Ovoj koren e ~esto dodavan vo ~aevi koi se koristat pri nesonica. ^ajot od cvetovite gi jakne nervite, srceto, predizvikuva son, go {titi organizmot od mozo~ni udari i e lek pri mokrewe na krv. Pri ovie bubre`ni komplikacii, treba najmalku 3 pati vo denot da se zema ~aj od jagilika i toa: 1 kafena la`i~ka ~aj (cvet) na 1 filxan vrela voda. Hroni~nite bolni ovoj ~aj treba da go pijat so kratki pauzi od po nekolku dena, najmalku 1 godina. Cvetot deluva malku poslabo od korenot. Kombinacijata so korenot najmnogu se primenuva pri ka{laweto. ^aj, sirup ili ekstrakt od jaglika obi~no se prepora~uva pri: bronhitis, intezivno ka{lawe, grip, pulmonalni procesi i voop{to kaj mnogu zgolemeno koli~estvo na sluz vo respiratorniot sistem.

RECEPT ZA DOBRO ZDRAVJE

Recept za podgotovka na ~aj od koren: 5 gr. suv isitnet koren se ostava da vrie 10 min. vo 2 dl. voda, stoi 15 minuti. Se proceduva i se pie goltka po goltka.

Nadzemniot del od jaglikata, pred s# cvetot mo`e da se primenuva pri anemija, bidej}i go zgolemuva brojot na crvenite krvni zrnca.

Se razbira, prethodno treba da se znae to~no za koja anemija stanuva zbor, bidej}i patologijata na anemiite e mnogu komplicirana.

Rizomot od jaglikata se primenuva vo kombinacija so drugi bilki za le~ewe na apstipocija (zatvor). Pri nedostatok na Primula veris Hunds, mo`at da se koristat ostanatite sorti na jaglika.

Kako eden od prvite vesnici na proletta, jaglikata so sigurnost mo`e da ni pomogne da se oslobodime od ka{licata i vi{okot na te~nosti vo organizmot, a voedno gi olesnuva te{kotiite kaj migrenata i glavobolkite, i }e n# oslobodi od nesonica, }e ja zajakne cirkulacijata na krvta i }e pridonese da se izle~ime od anemijata.

Recept 1: ^ajna me{avina protiv ka{lica. ^aevi, koi se primenuvaat kaj produktivnata ka{lica e i ovoj, koj se podgotvuva na principot: 7 supeni la`ici koren od jaglika, 7 la`ici list od podbel, 5 supeni la`ici maj~ina du{ica, 5 supeni la`ici makuhica den i no- Viola Tricoborl), 5 la`ici kowsko rep~e, 5 la`ici bosilek, 4 la`ici mlad list od orev i 4 la`ici list od tegavec. Se dobro se me{a. Od sodr`inata se zema edna i pol la`ica se preliva so 3 filxana (600-700 ml) vrela voda i se ostava poklopeno da stoi 45 minuti. Potoa se proceduva se deli vo 3 dnevni dozi i se pie toplo, po potreba se zasladuva i toa isklu~ivo so med. Ovaa ~ajna me{avina se upotrebuva kako dopolnitelna terapija i poddr{ka na antibiotici, osven pri mirnite fazi na hroni~niot bronhitis ili drugi hroni~ni vospalenija na respiratorniot trakt, so obilno prisustvo na gust sekret.

Recept 2: ^aj od jaglika: 2 supeni la`ici rizom (koren) se prelivaat (200-250ml) ladna voda, se zagrevaat do to~kata na vriewe i se ostava da vrie 5 minuti. Se pie 3 pati po 1 filxan vo tekot na denot, po `elba zasladeno so med.