Preku Institutot pretstaveno na{eto folklorno bogatstvo vo svetot

ZLATEN JUBILEJ NA INSTITUTOT ZA FOLKLOR

Pi{uva: Mileva LAZOVA

Stru~no-istra`uva~kiot kolektiv na Institutot vo ovoj dolg period vlo`il ogromni napori, rabotej}i ~esto i vo posebno te{ki uslovi, bez soodvetni prostorii, prevozni i drugi neophodni tehni~ki sredstva vo prvite godini po osnovaweto i po zemjotresot, postojano da ja intenzivira i razviva sobira~ko istra`uva~kata dejnost na folklren materijal od site krai{ta na Makedonija

Za Institutot za folklor "Marko Cepenkov" 2000 - tata godina e vo znakot na odbele`uvawe na pedeset godini na negovoto op-stojuvawe. Ovoj Institut e osnovan na 6 april 1950 godina pod imeto Folkloren institut na NRM, na predlog na Ministerstvoto za nauka i kultura na NRM, so Uredba na Vladata na NRM, kako samostojna nau~na institucija pod neposredno rakovodstvo na spomenatoto Ministerstvoto. Vo 1979 g., prvi~noto ime na ovoj Institut e promeneto vo Institut za folklor i stana nositel na imeto na na{iot najploden i nadaren sobira~ na makedonskoto folklorno bogatstvo vo minatoto, Marko Cepenkov. Vo realizacija na svoite zada~i vo tekot na ovie pedeset godini, Institutot za folklor "Marko Cepenkov" dostojno se afirmiral kako institucija so osvedo~eni vrednosti, so mnogu zna~aen pridones vo osvetluvaweto na tvore~kite darbi na makedonskiot narod i na narodnostite vo ornamentikata, usnite tvorbi, muzikata i oroto. Stru~no-istra`uva~kiot kolektiv na Institutot vo ovoj dolg period vlo`il ogromni napori, rabotej}i ~esto i vo posebno te{ki uslovi, bez soodvetni prostorii, prevozni i drugi neophodni tehni~ki sredstva vo prvite godini po osnovaweto i po zemjotresot, postojano da ja intenzivira i razviva sobira~ko- istra`uva~kata dejnost na folkloren materijal od site krai{ta na Makedonija. Ovoj istra`uva~ki tim nekolku meseci se zadr`uval na oddelni podra~ja i regioni (Bitolsko, [tipsko, Vele{ko itn.), a posebno vnimanie se obrnuvalo na folklorot na Makedoncite, koi poteknuvaat od Egejska Makedonija i na Makedoncite muslimani. Potoa, golem trud se vlo`uvalo da se sredi i obraboti materijalot za da se ovozmo`i negovo podobro i poefikasno koristewe za nau~ni celi i preku publikacii da se napravi dostapen na {irokata nau~na javnost. Obemniot materijal, koj go poseduvaat institutskiot arhiv i bibliotekata sekoga{ bile otvoreni za site istra`uva~i na narodnoto tvore{tvo od stranstvo, koi se interesiraat za makedonskiot folklor.

INSTITUTOT ZA FOLKLOR - DENES

Institutot za folklor vo dale~nata 1950 g. po~nal da raboti samo so nekolku sorabotnici vo dva oddela - Oddel za narodna muzika i Oddel za narodna literatura. Denes, po 50 godini so vlo`en golem trud i rabota, Institutot ima prerasnato vo sovremena nau~na institucija so pet oddeli: Oddel za narodna muzika i narodni ora; Oddel za literatura; Oddel za narodna ornamentika i arhitektura - prou~uvawe na tekstilnata narodna ornamentika (narodni vezovi) i na narodnoto likovno tvore{tvo (kopani~arstvo, grn~arstvo); Oddel za narodni obi~ai i igri i Oddel za narodnostite.

Osnovnata dejnost na Institutot se deli vo tri etapi, odnosno sobirawe, obrabotka i sreduvawe i podgotovka za pe~atewe. Od negovoto formirawe do denes, Institutot vo prvata etapa ima snimeno okolu 3.500 magnetofonski lenti so nad 100.000 narodni pesni, so nad 30.000 narodni prikazni i drugi predanija i legendi, poseduva nad 1.500 crte`i od narodnite ornamenti, snimeni se golem broj filmovi itn. Vo odnos na vtorata etapa, odnosno vo sreduvaweto i podgotovkata na materijalite, Institutot pravi napori ovoj proces da go kompjuterizira, a vo tretata etapa, odnosno vo publikacijata, Institutot gi ima realizirano slednive aktivnosti: spisanie na IF, posebni izdanija, zbornici so narodni pesni, predanija i legendi, iseleni~ki folklor, instrumentalna muzika, zbirki so narodni ora.

SIMPOZIUM ZA BALKANSKI FOLKLOR

Kon krajot na 1966 godina bil sostaven prviot Odbor za organizacija na Sipoziumot za balkanskiot folklor po inicijativa na Odborot za organizacija na Balkanskiot festival za narodni pesni i igri vo Ohrid. Prviot simpozium se odr`al na 7 i 8 juli 1969 godina, na koj bile prisutni 40 u~esnici, od koi 12 bile od stranstvo, a 28 od porane{na Jugoslavija. Na po~etokot, ovoj Simpozium se odr`uval sekoja godina, no poradi finansiski problemi toj po~nal da se odr`uva sekoja treta godina. Inaku, ovoj Simpozium se odbele`uva vo vremeto koga se odr`uva i Balkanskiot festival vo Ohrid. Organizacijata na Simpoziumot na balkanskiot folklor organizira Nau~en sobir so me|unaroden karakter {to gi tretira folkloristi~ko-etnografska problematika od balkanski aspekt so u~estvo na folkloristi, etnografi, slavisti i balkanolozi ne samo od na{ata zemja i od Balkanot, tuku i od pove}eto zemji vo svetot. Vo tekot na ovie pedeset godini odr`ani se {est simpoziumi na koi se prezentirani vkupno 455 soop{tenija. Vrz osnova na tematskata orientacija i razli~nite aspekti vo tretmanot na ovaa problematika na dosega odr`anite simpoziumi, so posredstvo na povikanite specijalisti-balkanolozi od razni zemji i narodi, Institutot za folklor vo Skopje, kako organizator na sipoziumot, nesomneno pravi mnogu za fondot na naukata voop{to i za folkloristikata i balkanistikata. Sipoziumot, voedno dobiva i druga dimenzija, a toa e podobro zapoznavawe na ovie narodi i kulturi i razvivawe na podobra i pouspe{na sorabotka i dobrososedstvo.

Za svojata rabota Institutot za folklor "Marko Cepenkov" dobil pove}e nagradi i priznanija, a voedno zazema zna~ajno mesto vo razvitokot na makedonskata nacionalna kultura {irum svetot.