^OVEKOT IMA SAMO EDEN KOREN

Liljana Srebrova Janakieva e rodena na 9 mart 1927 godina vo ]ustendil, Bugarija. Osnovnoto u~ili{te i gimnazijata gi u~i vo Pernik, kade majka & Stojanka e u~itelka, a maturirala vo Sofija, 1946 godina. Esenta dobivaj}i stipendija zaminuva na studii vo Francija, no nabrgu go napu{ta Monpelie i zaminuva vo Praga, ^e{ka. Odli~niot u~enik sega stanuva student na Karloviot univerzitet, eden od najstarite univerzitetski centri vo Evropa, zapi{uvaj}i medicina. Taka ja ispolnuva `elbata na svojata majka, za{to nejzina golema qubov bila arhitekturata.

Na tretata godina od studiite specijalizira endirnologija. Tuka se ra|a i qubovta so mladiot albanski student Agim, `ivotniot sopatnik i tatko na nejzinite dve deca: Zana, rodena 1950 i Srebren, roden 1952 godina. Po diplomiraweto vo 1952 godina, semejstvoto se vra}a da `ivee vo Albanija. ]e minat tuka dvaeset i {est godini vo pekolot na diktatorot Enver Hoxa, vo smrdliviot kafez, vo koj na ~ovek mu se odmiluva i `ivotot. Dve decenii ja ~eka iseleni~kata viza, ne popu{taj}i pred ni{to i nikogo, so sopstvenata nacionalna gordost. "Mo`ea da mi zemat s# i da mi uni{tat mnogu ne{ta, no svesta i sovesta, nepokorot na mojot tatkovinski koren nikoj ne mo`e{e i ne smee{e da go dopre. Najposle vo 1988 godina zaminuvaat vo Sofija kade i deneska gi `ivee svoite penzionerski denovi so soprugot, sinot, vnucite i so mislite za }erkata vo Amerika. I novata potvrda oti ~udni i nepredvidlivi se pati{tata vo `ivotot.

Qubovta kon tatkoto e vozvi{eno ~uvstvo, koe taa go prenela i vrz svoite deca. So~uvani se od nego mno{tvo fotogafii i dokumenti, rakopisi i knigi, predmeti, spomeni postojano obnovuvani so nemerliva po~it i qubov. Srebre Janakiev e roden na 18 avgust 1892 godina vo Kuku{, Egejska Makedonija, vo makedonsko revolucionerno semejstvo. Vo Solun go zavr{il srednoto obrazovanie i ottoga{ posebno se istaknuval so svoite afiniteti kon literaturata i slikarstvoto. Po zavr{uvawe na gimnazijata se doseluva vo Sofija i tuka `ivee s# do krajot na `ivotot. Se povrzuva so krugot na makedonskoto dvi`ewe i stanuva blizok drugar i sorabotnik na Hristo Smirnenski, Toma Izmirliev i Krum ]ulavkov. Kako u~esnik vo Prvata svetska vojna ispi{uvaj}i go so raka, go izdava vesnikot "Vesela Belasica", vo koj objavuva stihotvorbi, prozni zapisi i crte`i pod psevdonimot Sivri sinek. Vo tekot na 1920 i 1921 godina, }e objavi pove}e stihotvorbi i lirski prozni zapisi na stranicite od vesnikot "Kvo da e". Vo kratkata pesna "Sovremeni razbirawa" niz govor vo prvo lice kako da se identifikuva: "Jas pravda sakam {to mene sal mi ~ini, Ja priznavam sal nea. A pravda, velat, ima - na srceto, na umot. /No toa e si mislam, zabluda i prelag lo{,/ Za{to moi, srca ko yvezdi na letno nebo!/ Zatoa, za taa pravda,/ Za razumniot nepravda - Ne davam ni gro{".

Vo 1927 godina Srebro Janakiev }e ja objavi knigata lirska proza "Ta`ni stranici" so podnaslov "Od narodnite borbi vo Kostursko". Nejzin izdava~ e Kosturskoto `ensko blagotvoritelno bratstvo vo Sofija, na ~ie ~elo e Vela Blagoeva, sopruga na Dimitar Blagoev. Niz kratki lirski zapisi i so naglasena dokumentaristi~ka postapka, Janakiev sozdava proza kako veren odraz na `ivotot, makite i patilata, no i na soni{tata, verbata i kopne`ite, i na borbata na Kostur~ani za izvojuvawe na svoite nacionalni i socijalni prava i slobodi. Tvore~kata tendencija e jasna, oti samo so sopstvena borba i so sopstveni `rtvi mo`e da se izbori slobodata kako elementaren preduslov na sre}niot i sloboden ~ovek. I sekako, toj sozdava kniga kako vozvratena merka kon rodniot kraj i svoite lu|e, koja ostanuva trajna traga. Naskoro po `enidbata i ra|aweto na }erkata, se razboluva od tuberkoloza na grloto i po~inuva vo Zlatica, vo 1928 godina. Taka na dvaeset i {estgodi{na vozrast, zgasnuvaat poetskite i revolucionerni vrvici na Srebro Janakiev i ostanuva negovata golema i nedore~ena qubov kon literaturata. Kako najubav spomen Liljana od svojot tatko ja ima vo rakopis zbirkata na narodni pesni od Kostursko, ispi{ana so prekrasniot rakopis na Janakiev i so negovite ilustracii za darbite na slikar, potvrdeni i vo portretot na negoviot tatko.

Vo tie semejni tradicii svoe posebno mesto ima i negoviot pomlad brat Paskal Paskalovski. Toj e posledniot od najbliskite {to go ima Liljana Srebrova Janakieva. Roden e 1914 godina, vo selo Doleni, Kostursko. Revolucioner, poet i patalec. U~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija, kako nova izmama i nepravda za Makedoncite. Direktor na kursot za narodni u~iteli vo slobodna Prespa, od koj izlegle 98 u~iteli, koi }e go {irat maj~iniot makedonski jazik me|u mladite Egejci. Urednik na vesnikot "Nepokoren". Vo 1949 godina izleguva od pe~at negovata stihozbirka "Prolet nad Egej", koja pretstavuva prva lastovi~ka na makedonskata literatura, na makedonski literaturen jazik vo Egejska Makedonija. Sleduvaat godini na progon, izma~uvawe i zatvori vo Grcija, Albanija, Polska, Makedonija i Bugarija. Celiot `ivot i go posvetil na tatkovinata Makedonija, negovata arhiva kako izvornik od prvostepeno zna~ewe se ~uva vo Arhivot na Makedonija, a vo 1997 godina vo izdanie na "Makedonska kniga" od Skopje pod istiot naslov od negovata stihozbirka se pojavi vo edna kniga negovoto sobrano delo od stihovi, raskazi, reporta`i, novinarski i publicisti~ki tekstovi. Qubovta kon narodnata literatura sozdavana so vekovi vo Makedonija, kako i negoviot postar brat, }e ja posvedo~i so zbirkata "Narodni pesni od Egejska Makedonija", izdadeno od Institutot za makedonski jazik vo Skopje, 1959 godina. Vo 1952 godina, izdatelstvoto "Nea Eleda", vo Bukure{t, mu ja objavuva knigata od tri edno~inki pod naslov "Piesi". Taka Liljana i so pravo ima mnogu ne{ta da ka`e i da se pofali od trajnite tragi vo tradicijata i nepokorot na Makedonija koi gi ostavile tatko & Srebro Janakiev i ~i~ko & Paskal Paskalevski.

^asovite i denovite minati so Liljana Srebrova Janakieva proteknuvaat neosetno i brzo. Taa e intelektualec i ~ovek od kogo zra~i bezmerna po~it i qubov kon `ivotot, ubavinata i dobrinata, pozitivnata energija so koja go ispolnuvala i osmisluvala sopstveniot te`ok i makotrpen `ivot. Tivka i nenametliva, so maj~inska gri`a i qubov sega gi pi{uva svoite spomeni, kako neuni{tiv argument za minatoto. Nejzina `elba e da se napi{e ne{to i da ne se zboravi humanistot Srebro Janakiev, kako {to toa na najubav na~in be{e napraveno so Paskal Paskalevski. I sekako najgolema e `elbata da se izdadat negovite sobrani narodni pesni od Kostursko, od koi, i toj se napojuval kako poet, no i kako sobira~ jasno uka`uva deka najcvrstata i veli~enstvena vrska so tatkovinata Makedonija e nejzinoto duhovno i materijalno bogatstvo. A, narodnata pesna e molitva, verba i idnina na napateniot i raspar~en makedonski narod, nepresu{en izvor za umetni~kata literatura. Vrska na sopstvenata posebnost i nepokor. Tie visoki eti~ki odliki se i vo likot na gordata Makedonka, Liljana Srebrova Janakieva.