MORA DA PROPADNEME ZA DA MO@EME DA RASTEME

VAKNIN: Makedonija znae {to treba da napravi, a toa go znaela i vo poslednive deset godini. Ona {to nedostasuva{e ne be{e znaeweto, tuku politi~kata volja i minimumot hrabrost i vodstvo. [to i da se misli za ovaa Vlada, taa sepak se soo~uva so te{ki problemi. Morame da otpu{tame rabotnici od zagubarite. Morame da sprovedeme reformi vo bankarskiot sistem i da go otvorime za stranskite investicii. Morame da sobirame pove}e danok na koj i da e na~in. Morame da privatizirame so direktna proda`ba na investitorite, ako nema drug na~in. Ova e samo delumen spisok. Morame i da go apsorbirame javniot gnev i bes. Toa e del od cenata {to morame da ja platime za da go napravime ona {to treba{e da se napravi pred mnogu vreme. Docneweto so sproveduvaweto na osnovnite reformi n# ~ine{e mnogu skapo. Multilateralnite finansiski institucii ne ni veruvaat pove}e. Gra|anite ne & veruvaat na dr`avata, nitu na bankite. Ekonomijata e vo mnogu lo{a sostojba. Nema pove}e kapital. Nevrabotenite platija u`asna i nepovtorliva psiholo{ka cena. Celoto socijalno tkivo be{e raspar~eno.

VAKNIN: I dvete strani. Morame prvo da propadneme za da mo`eme da rasteme. Toa e ona {to minatata vlast odbi da go prifati. Dekadite na socijalizmot ostavija takvo uni{tuvawe {to edinstvenoto pametno re{enie e da se izbri{e s# od staroto i da se po~ne od novo. Namesto taa taktika, minatite vladi se obiduvaa da gi zakrpat rabotite, so prst da ja zatnat dupkata od koja te~e poplava. Slednite dve godini }e bidat u`asni. Lu|eto }e gi zagubat svoite rabotni mesta. Mnogu fabriki }e se zatvorat. Dr`avnata administracija }e bide namalena. Danocite }e se zgolemat. Nema da bide lesno. No, ako site zaedno pomognat i razberat deka nemame izbor, i toa }e pomine. Fabrikite koi }e pre`iveat }e bidat poproduktivni, efikasni i agresivni. Rabotnicite {to }e ostanat da rabotat }e bidat porabotlivi i posvesni. Pretprijatijata {to }e pre`iveat }e pla}aat danok. Zemjata }e izgleda poprivle~na - moderna, efikasna, funkcionalna. ^ovek mora da odi na stroga dieta za da mo`e da izgleda podobro.

VAKNIN: Postojat malku raboti {to dr`avata mo`e da gi napravi za da privle~e stranski investicii, ako nema vo {to da se investira ili ako stranskite investitori ne se dobredojdeni ili ako nema vistinska tranzicija vo pazarna ekonomija. Makedonija e vo lo{o sosedstvo. Se nao|a na krstopat. Industrijata e mnogu mala, a zemjodelstvoto e na nisko nivo, taka {to, osven za bliskite sosedi kako Grcija, Jugoslavija i Bugarija, postojat malku interesni raboti za da gi privle~at stranskite investitori da dojdat tuka. Malku se rabotite vo koi mo`e da se investira. Istiot slu~aj be{e i vo Japonija, Hong Kong, Tajvan i Izrael, no tie stanaa centri na stranski investicii. Kako toa? Zaedni~ko za ovie ekonomski ~uda e toa {to tie site ponudija posebni uslovi za investicii vo umovi i uslugi, vklu~uvaj}i tuka i proizvodni uslugi. Zna~i, ne vo industrija i zemjodelstvo (kade vo sekoj slu~aj Makedonija ne mo`e da im konkurira na zemji kako Vietnam), tuku vo umovi i uslugi. Poglednete ja ~udesnata transformacija na Indija vo visoko tehnolo{ki gigant.

Postojat golemi umovi vo Makedonija. Izumitelite ~esto dobivaat svetski nagradi. Mladite se neverojatno kompjuterski pismeni. No, ova prirodno bogatstvo - makedonskite umovi - ne e iskoristeno. Namesto toa, parite se tro{at vo rudnici, industrii {to proizveduvaat zagaduvawe i neefikasno zemjodelstvo. Zna~i, prviot problem e pogre{nata orientacija na investirawe. Vtoriot problem e toa {to Makedoncite se ksenofobi~ni, ne gi sakaat strancite i se paranoi~ni i zavidlivi. Postojano se izmisluvaat i {irat teorii za konspiracii. Mislam deka ova e ostatok od tursko vreme kako i od politikata na "Bratstvo i edinstvo na Tito". Tretiot problem e slabata infrastruktura. Tuka ne mislam samo na telefonite i na pati{tata, iako i tie se nedovolni. Pred s#, toa se odnesuva na soodvetni institucii, koi za `al ovde ne postojat, na ~esnite i funkcionalni sudovi (nau~na fantastika), na nezavisnite i solidni mediumi (fantazija), na za{titeni prava na sopstvenost (vo Makedonija konceptite na dogovor i obligacija se premnogu fleksibilni i edinstveniot efikasen na~in na prinuda e "privaten"). Vladata mo`e, a i se obiduva, da napravi ne{to za prviot i tretiot element. Zatvoraweto na zagaduva~ki industrii i otvorawe na slobodni zoni se ~ekori vo vistinska nasoka. Podobruvaweto na ste~ajnite i konkurentskite zakoni, isto taka. Voveduvaweto na DDV e va`no, kako {to e va`no i ohrabruvaweto na izvoznicite. Otporot na naselenieto kon ovie mnogu korisni i pravilni ~ekori e golem. Tuka, ako me pra{ate, le`i eden od dvata nedostatoci na vlasta. Gi pravime vistinskite raboti, no na{ata slu`ba za informirawe ne ~ini. Ne znaeme kako da "la`eme". Ne posvetivme dovolno vnimanie na slu`bata na "marketing" t.e. uspe{no da gi "prodavame" na{ite aktivnosti i da go gradime na{iot imix. Premnogu sme zafateni so pravewe na ne{to, so rabota, taka {to ne mo`eme dovolno da zboruvame za i okolu na{ite aktivnosti.

VAKNIN: Vo poslednite deset godini, od nezavisnosta do krajot na 1999 godina, vkupnite neto stranski investicii vo Makedonija, spored Narodnata banka na Makedonija, se pomalku od 26 otsto od milijarda amerikanski dolari.

VAKNIN: Ekonomskite interesi na zemjata se isto tolku va`ni kako i politi~kite. Edna zemja ne mo`e da bide jaka i da gi ~uva politi~kite interesi ako ekonomijata & propa|a. Moite viduvawa za dogovorot so Tajvan bea objaveni na vremeto i ne bea pozitivni.

VAKNIN: Po pokana na g. Vilijam (Bil) Dimitrov neodamna vo Kanadsko-makedonskata stopanska komora vo Toronto odr`av govor to~no na ovaa tema. Na povr{ina dvete situacii (Makedoncite vo svetot i Makedonija) izgledaat identi~ni: Prvata - golema, relativno bogata dijaspora smestena vo kriti~nite zemji na Zapadot. Vtorata - edna mala, siroma{na zemja koja se bori za opstanok. Tesni emocionalni vrski me|u familii, zaednici i prijateli vo celiot svet. No, postojat tri golemi razliki koi go pravat nevozmo`no povtoruvaweto na izraelsko-evrejskiot model. Prvo, Makedoncite vo svetot se mnogu podeleni. Me|usebnata borba e mnogu ~esta. Tesnite interesi i starite rivalstva i omrazi se ispre~uvaat na patot za pomo{ na tatkovinata. Nekoi od niv go otfrlaat makedonskiot identitet vo korist na bugarskiot ili srpskiot. Vtoro, mnogu od Makedoncite nadvor od Makedonija ili se otka`ale od nea ili ja smetaat za "krava za molzewe" koja treba da se iskoristi i zloupotrebi vo sorabotka so nekoi korumpirani politi~ari. Duri i tie koi navistina sakaat ili sakale da pomognat se povlekuvaat u`asnati od al~nosta, nefunkcionalnite institucii i ogromnata birokratija. Treto, makedonskata dr`ava napravila mnogu malku da ja ohrabri sorabotkata so dijasporata. Mnogu ~esto Makedoncite vo svetot se smetaat za "polovni stranci" so skrieni i tajni motivi. Na toa treba da se dodade faktot deka lokalnite politi~ari i biznismeni ne sakaat da go delat "plenot" so novodojdenci. Ovaa klasa qubomorno ja ~uva "svojata teritorija" i ne se ograni~uva od sorabotka so organiziraniot kriminal, samo da gi za~uva svoite interesi. Dr`avava treba da gi priznae Makedoncite vo svetot kako ednakvi partneri i treba da im dodeli privilegiran status i tretman kako stranski investitori. Treba da se formiraat specijalni kancelarii za vrski so makedonskite zaednici vo stranstvo. Tie treba da imaat pravo da vlijaat na dr`avnite re{enija koi gi zasegaat niv ili nivnite interesi. Dr`avata treba da gi ohrabruva da u~estvuvaat vo kulturniot `ivot na zemjata. Nivnite deca treba da se nosat tuka za da se zapoznat so tatkovinata. Postojat mnogu drugi na~ini, no prviot ~ekor e da se razbere deka sekade ima Makedonci i deka site Makedonci se isti vo o~ite na vremeto.

VAKNIN: Obrazovanie. Koga ne{to e premnogu dobro za da bide vistinito - ne e. Koga ponudata za nekoj proizvod otstapuva od logikata, od razumot i od principite na pazarot - ednostavno zaminete si. No, Makedoncite lesno se la`at. Tie im veruvaat na kriminalci, na nadrilekari i baja~i, im veruvaat na sueverija i konspirativni teorii, no toa ne go pravat zatoa {to se glupavi. Makedoncite se bistri i pretpriemlivi. Tie go pravat toa bidej}i nekoga{ e podobro da se `ivee vo la`en raj, otkolku vo vistinski pekol. Lu|eto baraat spas vo igrite na sre}a, vo kockata i vo piramidite nare~eni "obogatete se brzo". S# dodeka lu|eto pove}e ja sakaat zamislenata idnina od vistinskata sega{nost, vakvite raboti }e prodol`uvaat da se slu~uvaat i nema ni{to {to dr`avata bi mo`ela ili mo`e da napravi.

VAKNIN: Inflacijata e situacija vo koja mnogu pari se trkaat za malku proizvodi i uslugi. Makedonija e i likvidna i demonetizirana zemja. Lu|eto go potro{ile s# ona {to go za{tedile. Kupovnata mo} e namalena do maksimum. Dolgot me|u pretprijatijata e ogromen. Platite se delat so neverojatno zadocnuvawe. Vo Makedonija ima sosem malku pari, nasproti mnogute mali pretprijatija so razni ponudi. Toa se vika DEflacija - a ne INflacija. Vo Makedonija ima rizik na deflacija, koga cenite pa|aat, fabrikite gubat pari i gi otpu{taat rabotnicite koi, bidej}i nemaat pari, gi teraat cenite da pa|aat u{te pove}e. Vo ovaa godina koga se voveduva DDV, ne gledam deka inflacijata }e bide pogolema od 5-6 otsto. Ne bi bil iznenaden ako na krajot od godinata otkrieme deka cenite voop{to ne se promenile.

VAKNIN: Na Internet, i ne samo na tamu, tuku i vo sekojdnevniot `ivot vo Makedonija, postojat mnogu iritira~ki pra{awa. Dali sum {pion? Dali sum kriminalec? Dali "operiram" sam ili so nekoja misteriozna konspirativna organizacija zad mene? Koja e celta na mojot prestoj vo Makedonija? Dali rabotam vo korist na Makedonija ili protiv nea, a vo slu`ba na neprijatelite? Dali imam vistinski doktorat?

I u{te ne{to. Pove}eto finansiski eksperti vo svetot doa|aat od poleto na fizikata i matematikata. ^esto sum napa|an kako neprofesionalec (bidej}i sum fizi~ar, a ne ekonomist) od porane{ni socijalisti, a sega{ni kapitalisti~ki "son~ogled-profesori po ekonomija". Im prepora~uvam da u~at angliski i da ~itaat profesionalna ekonomska literatura koja e polna so porane{ni fizi~ari i porane{ni matemati~ari koi stanale finansiski eksperti.

Da osvetlam nekolku mitovi. Ne sum ~ul za {pion koj postojano pi{uva i se eksponira vo lokalniot pe~at i koj se vra}a vo istata zemja koja ja napu{til. Ne sum ~ul za kriminalec koj ne naplatuva ni denar za stoticite napisi koi gi napi{al i objavil ili za deseticite seminari koi gi odr`al vo celata zemja. Ne sum ~ul za nekoj koj ima ne{to da krie, ili ima pri~ina da se pla{i, a vo isto vreme pi{uva tolku slobodno i ~esto, mo`am da re~am i hrabro, vo site vesnici vo zemjava. Jas sum pridonel mnogu za ovaa zemja i mnogu se gordeam so toa. Kade {to `iveam tamu e mojot dom i koga }e vidam nepravda - toa stanuva moja rabota. Ova se dobri principi koi bi mo`ele da gi donesat promenite koi site gi ~ekame.