NARODOT JA DAVA I JA ODZEMA VLASTA

CRVENKOVSKI: Parlamentarnite izbori sekade, pa i kaj nas, se jasna poraka za sekoja politi~ka partija, bez ogled na toa dali }e pobedite na izborite, pa }e dojdete na vlast, ili }e gi zagubite, i }e prejdete vo opozicija. Zatoa {to, ako pobedite, toa e edna golema obvrska kon gra|anite koi vi dale doverba da vladeete. [to zna~i, obvrska da ja sprovedete predizbornata programa i da gi ostvarite predizbornite vetuvawa. Me|utoa, da bidete vo opozicija e isto taka ~esna i odgovorna rabota. Ako se zeme predvid deka sekoga{ koga gra|anite se nezadovolni od politikata {to ja sproveduva aktuelnata vlast i nemaat na~in kako toa da go spre~at, toga{ so pravo o~ekuvaat ili se obra}aat do edinstveniot sojuznik vo toj moment, a toa e opozicijata, koja preku svojata parlamentarna aktivnost mo`e ili e vo sostojba da & se sprotivstavi na vlasta. Zatoa, bez ogled na toa {to ne e isto dali ste vo pozicija da upravuvate so zemjata, {to zna~i da bidete na vlast, ili ste vo opozicija koga ja kontrolirate aktuelnata Vlada vo nejzinata rabota, odgovornosta pred gra|anite iako ne e ista, taa sepak postoi. Mislam deka tuka ne mo`e da stane zbor za posre}en i ponesre}en, ili pak za nekakov }ar. Klu~en parametar e dali se odnesuvate odgovorno: dali imate odgovorna vlast i dali imate odgovorna opozicija. No da potsetam, ova va`i samo vo situacii koga vo zemjata site procesi se odvivaat normalno, koga vlasta, pred s#, po~ituvaj}i go Ustavot i zakonite se zalaga za podobruvawe na sostojbite {to gi steknala od prethodnata vlast. Vo sprotivno, koga aktuelnata vlast vo imeto na narodot gi rasprodava stopanskite objekti od kapitalno zna~ewe za dr`avata ili nacionalnite interesi na toj narod, so {to direktno vlijae na erozijata na stopanstvoto, ekonomskite sostojbi i nacionalnite ~uvstva i vrednosti, toga{ ve}e ne mo`e da stane zbor za normalna sostojba. A toa pak zna~i deka ne mo`e da stane zbor deka zaemno se po~ituvaat pravilata na igrata vo edno demokratsko op{testvo.

CRVENKOVSKI: Da. Jas i vo nekolku prethodni razgovori so novinari ka`av deka na SDSM ne mu treba{e mnogu vreme da ja sfati porakata na narodot. Da ve potsetam, u{te istata ve~er koga bea objaveni prvite neoficijalni rezultati od glasaweto od vtoriot izboren krug na parlamentarnite izbori vo 1998 godina, vo moeto obra}awe do narodot pokraj ~estitkite za uspehot na na{ite politi~ki konkurenti, od imeto na Partijata na makedonskiot narod mu pora~av deka sekoga{ koga }e po~uvstvuva deka mu e te{ko, mo`e da se potpre na SDSM. Ne bi mo`el to~no da komentiram kako taa ve~er be{e primena ili sfatena taa poraka, no edno e sigurno - po nepolni {est meseci vladeewe na Koalicijata za promeni, narodot se oglasi do SDSM. Pove}e od 50.000 gra|ani od site op{tini vo Republika Makedonija, na plo{tadot "Makedonija" vo Skopje ja opomenaa Vladata. Na mitingot, pak, po grubiot falsifikat na pretsedatelskite izbori, taa brojka ve}e porasna na pove}e od 90.000, a narodot pobara ostavka od Vladata. Svedoci sme deka so sekoj izminat den toa raspolo`enie na narodot e s# poizrazeno. Me|utoa, aktuelnata vlast ne saka da ja ~ue porakata na narodot. Mislam, vo toa e i razlikata pome|u aktuelnata vlast i SDSM .

CRVENKOVSKI: Pasivni? Ako redovno se sledat aktivnostite na SDSM kako partija i rabotata na parlamentarnata grupa, toga{ smetam deka ne bi mo`elo da se govori za pasivnost, tuku naprotiv za napori na pozicijata da se minimizira rabotata na opozicijata i toa so silata na dva prsta. Svedoci sme deka koalicionoto mnozinstvo vo Parlamentot raboti po partiska direktiva pri {to interesite na narodot i dr`avata se sekoga{ na vtor plan. Smetam deka e dovolno samo da se spomenat slu~uvawata i zalo`bite na opozicijata pri odlukata na koalicionite partneri za priznavaweto na Tajvan, rasproda`bata na OKTA ili drugite industriski kapaciteti od kapitalno zna~ewe za zemjava bez tender, pa s# do pred nekoj den koga se razgleduva{e vladiniot predlog na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, za koj slobodno mo`e da ka`eme deka e Zakon koj e donesen bez konsenzus na socijalnite partneri i bez soodvetni reformi vo javniot sektor. Ako bevme pasivni, ne veruvam deka dvojno }e se zgoleme{e ~lenstvoto na SDSM. Ne znam dali postoi partija na koja poradi nejzinata pasivnost za nepolni tri meseci & pristapile novi 40.000 ~lenovi.

CRVENKOVSKI: To~no e deka za sekojdnevnite gre{ki ja napa|ame Vladata. Toa e i rabota na opozicijata. To~no e deka i nie gre{evme koga bevme na vlast. Me|utoa, ne e to~no deka sme pravele isti ili sli~ni gre{ki. Inaku, stavot na gra|anite kon prethodnata vlast, zna~i koga nie sme gre{ele, e iska`an na parlamentarnite izbori vo 1998 godina. Denes imame druga vlast i sega se ocenuvaat nejzinite potezi. [to se odnesuva do samata sporedba, pak, jas sum podgotven da pravime sporedbi po site segmenti i ubeden sum deka }e se poka`e deka denes imame ne samo polo{a, tuku vistinska katastrofalna sostojba vo odnos na ona {to be{e po~etnata pozicija na ovaa Vlada pri primopredavaweto na vlasta. Ako pak se pravi sporedba ~ii gafovi se pokatastrofalni, te{ko deka }e mo`eme da napravime sporedba, zatoa {to, spored mene, dovolno e da se ka`e deka za vreme na {estgodi{noto vladeewe na SDSM nie napravivme dr`ava, dodeka vo tekot na svoeto 16-mese~no vladeewe, Vladata na VMRO - DPMNE napravi tolku nepromisleni potezi na ekonomski i politi~ki plan {to ja dovede vo kolaps makedonskata ekonomija i ne uspea da obezbedi nikakov aran`man so MMF. So gafovite pak na politi~ki plan, bezdrugo ja oddale~i Republika Makedonija od integriraweto vo evroatlantskite strukturi vo sporedba so zemjite na na{eto opkru`uvawe koi, morate da priznaete, do 1998 godina bea mnogu zad nas. Dodeka na me|uetni~ki plan, i pokraj toa {to postojano se spomnuvaat relaksirani me|uetni~ki odnosi, vsu{nost, imame edna situacija kade {to bez promena na Ustavot, no vrz osnova na me|upartiskata podelba, ve}e ni e podelena dr`avata. Podeleni se sferite na interesi na vlijanija pome|u VMRO - DPMNE i PDPA - NDP, taka {to, na primer, natamu od Grup~in sevkupnata kadrovska politika e vo racete na Arben Xaferi i Ta~i. Ako na toa se dodade i momentnata sostojba vo regionot, kade pak po "zasluga" na aktuelnata vlast, a ne po na{a `elba, sme smesteni, mislam na "Zapaden Balkan" i mo`nosta za na{a involviranost vo tie situacii, toga{ jasno }e se vidi deka gafovite, kako {to velite vie, na ovaa Vlada se od takov karakter {to pretstavuvaat zakana za opstanokot na Makedonskata dr`ava.

CRVENKOVSKI: Spored mene, vo vakvi nestabilni okolnosti neprifatlivo e da se zagovara menuvawe na Ustavot so {to smetam deka bi se sozdale dopolnitelni faktori za prodlabo~uvawe na konstatiranata nestabilnost. Zagri`en sum od mo`nosta deka so otvoraweto na procesot na izmeni na Ustavot }e se otvorat mnogu drugi ustavno-pravni i politi~ki pra{awa so koi bi mo`elo da dojde do redefinirawe na makedonskata dr`ava. Smetam deka Ustavot na Republika Makedonija, devet godini po negovoto donesuvawe, ne pretstavuva pre~ka za ponatamo{niot razvoj na demokratijata kaj nas. Inaku, da potsetam, vo procesot na osamostojuvaweto na Republika Makedonija, ovoj Ustav vo sporedba so drugite od dr`avite koi proizlegoa so raspa|aweto na biv{ata SFRJ, od najugledni me|unarodni eksperti be{e ocenet kako Ustav {to najmnogu soodvetstvuva na sovremenite demokratii vo koi se zabele`ani site vrednosti na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, institucionalnite re{enija na pravnata dr`ava i stolbot na parlamentarnata demokratija - podelbata na vlasta.

CRVENKOVSKI: Ne bi sakal da komentiram {pekulacii. No, spored ona {to sekojdnevno go gledam na sredbite so gra|anite na terenot, mo`am da ka`am deka narodot vide {to zagubi. Imaj}i predvid deka vladinata Koalicija doverbata ne ja dobi "kart blan{", tuku ja dobi vrz osnova na nekakva izborna ponuda, toga{ smetam deka za ponatamo{noto opstojuvawe pove}e treba da razmisluva samata Vlada. Ako se zeme predvid koi i kakvi bea predizbornite vetuvawa na Koalicijata za promeni, sega imame situacija koga vlasta dojde vo direkten ras~ekor so seto ona {to go vetuva{e. Taka, denes po 16 meseci vladeewe na ovaa Vlada, Makedonija ne samo {to ne gi popravi performansite ili uslovite na ekonomski plan, tuku naprotiv, kako dr`ava so brzi ~ekori se dvi`i kon ekonomska pusto{, socijalno osiroma{uvawe, zgolemuvawe na nevrabotenosta, a zgora na toa se vr{i rasproda`ba bez pari na s# {to zna~i nacionalno bogatstvo. Politikata na "pozitivna energija" na ovaa Vlada so sosedite do`ivuva fijasko. Politikata na relaksiranite me|uetni~ki odnosi vo cel ovoj period gi podigna tenziite i gi getoizira lu|eto me|u sebe. Vo vakva situacija, mo`am slobodno da ka`am deka, ako postoi nekoe scenario za pa|awe na ovaa Vlada, toga{ toa e scenarioto {to sama si go napi{a. [to se odnesuva do predvremenite parlamentarni izbori, pak, smetam deka e vreme samoto koaliciono mnozinstvo da gi inicira, zatoa {to spored ona kako ja prakticiraat vlasta, ako go ~ekaat datumot na redovnite izbori, mo`e da se slu~i i po vtorpat da go nosat epitetot vonparlamentarna opozicija.

CRVENKOVSKI: SDSM , spored svojot Statut, mo`e da koalicira so partii koi pred s# imaat isti ili sli~ni programski opredelbi. Inaku, vo ovoj moment ne mo`am da ka`am ni{to za partija koja s# u{te ne e registrirana.

CRVENKOVSKI: Ozboruvawata za navodnoto albanofobstvo na SDSM proizleguvaat od neargumentiranite obvinuvawa na aktuelnata Vlada predvodena od VMRO-DPMNE koja se nadeva deka so toa }e izgradi alibi za sopstvenite neuspesi vo procesite kon evropskoto asocirawe. So ogled na toa deka toj proces nie go otpo~navme, a ovaa Vlada so svojata politika n# vrati mnogu nazad, toa i ne me za~uduva. Te{ko na taa partija koja so kleveti se obiduva da opstoi na politi~kata scena. Vo politikata nema ni{to polo{o od toa. A toa deka, so politikata koja ja sproveduva, aktuelnata vladeja~ka garnitura potpomaga da se getoiziraat lu|eto, ne e nikakva novost. Denes imame situacija koga po~naa na edna strana da se homogeniziraat Albancite, a na drugata Makedoncite. Za takva situacija ne mo`e da se obvinuva opozicijata, zatoa {to, kako vo sekoja dr`ava taka i vo Republika Makedonija, za sostojbite i procesite {to se odvivaat vo zemjata sekoga{ najodgovorna e vlasta. Nie vo godinite koga bevme na vlast, bevme obvinuvani za predavnici na makedonskiot narod. Bevme proglasuvani kako vlast {to pravi otstapki kon Albancite, se soo~uvavme so paroli za {iptaro-komunisti~ka vlast. Se soo~uvavme so radikalizmi, protesti, {trajkovi so glad, so truewe na u~enici sredno{kolci - se razbira Albanci, motivirani i organizirani tokmu od ovie {to denes se na vlast. Zatoa, ako vlasta ima dovolno argumenti, nie nemame nikakov kompleks da se otvori taa tema i da razgovarame za tie pra{awa i vo odnos na na{iot minat trud, koga sme bile partija na vlast, kako i vo odnos na ovoj period koga sme partija vo opozicija. Bidej}i nasproti obidite na vlasta da n# ubedi deka me|uetni~kite odnosi vo dr`avava se relaksirani, fakt e deka na terenot se daleku od relaksirani. Ona {to jas kako lider na partija nema da go prifatam e da se vostanovi edna praktika deka koga Albancite vo Republika Makedonija }e govorat za albanskite nacionalni interesi, toa da se imenuva kako demokratija, dodeka koga nekoj }e govori za makedonskite nacionalni interesi, toa da se okvalifikuva kako nacionalizam ili {ovinizam. Toa ne mo`e da se prifati.

CRVENKOVSKI: Smetam deka nema{e potreba da ja is~istime Partijata, zatoa {to taa sama se is~isti. Ubeden sum deka poslednite parlamentarni izbori, pokraj drugoto, ja odigraa i ulogata na ~istili{te vo na{ite redovi. "Son~ogledite", onaka kako jas narekuvam poedini ~lenovi, ne se ve}e me|u nas. No zatoa, od tie izbori pa do denes, nie imame 40.000 novopristapeni ~lenovi vo Partijata. Spored mene, toa e na{ata najgolema pridobivka od poslednite izbori.

[to se odnesuva do slu~uvawata za vreme na na{eto vladeewe, edno e to~no, a toa e deka nikoj ne mo`e da me ubedi deka za tie slu~uvawa }e odgovara nekoj drug. Nie so site raspolo`ivi sredstva se sprotivstavivme na pojavite koi neminovno doa|aat so tranzicijata na edno op{testvo. Kolku bevme uspe{ni, za toa narodot ima{e mo`nost da go ka`e svoeto mislewe na poslednite parlamentarni izbori. Me|utoa, toj ist narod gi sledi slu~uvawata. A ne e daleku ni denot za ot~et. Zatoa {to {iroka e listata na primeri za organiziraniot kriminal so koj sekojdnevno se soo~uvame. Zarem ne e za~uduva~ki {to tie koi do v~era n# obvinuvaa nas, sega me|usebno se obvinuvaat koj e pogolem Kum na podzemjeto, koj e pogolem reketar ili koj e organizator na stopanskiot kriminal kaj nas. [to da ka`eme za delata koi direktno vlijaat na bezbednosta na dr`avata?! Nie sega imame primeri koga }e se otkrie {tab na OVK na na{a teritorija, no nema da se objavi niedno ime za organiziranata grupa, ili }e se fati traktor poln so oru`je, no na policijata }e & pobegne voza~ot na traktorot. Imame slu~aj koga organite na DBK }e zaplenat polni {leperi so barut koj vo organizacija na visoki vladini funkcioneri od Bugarija }e se tranzitira za Srbija, a vinovnicite prvo }e bidat razre{eni od svoite dol`nosti, za potoa povtorno da bidat postaveni isto taka na odgovorni funkcii vo istoto ministerstvo. Ke se otkrie sklad poln so oru`je i eksplozivi vo Stru{ko, me|utoa ne }e mo`e da se ustanovi vo ~ija niva se nao|a toa skladi{te! Za vreme na pretsedatelskite izbori od sefovite na podra~nite edinici na Ministerstvoto za pravda vo Tetovo i Gostivar }e se ukradat 12.000 izbira~ki legitimacii, me|utoa i pokraj izjavite na funkcioneri od MVR deka istite se ukradeni od lu|e koi rabotat vo tie podra~ni edinici, na prijavite }e stoi naznakata "nepoznat storitel"! Na srede pat }e bidat ubieni trojca policajci, a za izvr{itelite do den dene{en nema da ima nikakvi informacii. Na policiskite stanici vo Oslomej i Tetovo }e se puka od te{ko oru`je, ama slu~ajot povtorno }e se vodi za "nepoznat storitel". Da ne dol`am, vo vakva situacija bezdrugo deka sekoj na{ gra|anin si go postavuva pra{aweto - dali navistina instituciite na ovaa dr`ava, vo slu~ajot MVR i Republi~koto javno obvinitelstvo se do taa mera nesposobni {to vakvite slu~ai ne mo`at da gi razotkrijat i procesiraat onaka kako {to nalagaat Ustavot i zakonite, ili pak stanuva zbor za nedozvoleni otstapki na poedinci vo stilot "ne branuvaj, ova e moe, a ova e tvoe". Zatoa, sakam da istaknam deka, generalno zemeno, jas ne mo`am da spomnam nitu eden segment vo dr`avava kade {to sostojbite ne samo {to ne se podobri vo odnos na vremeto na na{eto vladeewe, tuku daleku se od toa da bidat barem ednakvi.

CRVENKOVSKI: Ne! Smetam deka VMRO-DPMNE ne e tolku mo}na Partija. Op{to e poznato deka vo parlamentarnite demokratii narodot e toj koj }e vi ja donese ili odzeme vlasta. So ogled na toa deka sekoj gra|anin dodeka go ima glasa~koto liv~e vo raka ja ima i vlasta vo svoi race, a deka koga }e go stavi vo glasa~koto sanda~e ja doveruva vlasta na drug, nie veruvame deka narodot e toj {to povtorno }e n# donese na vlast. Nie nemame pri~ini da ne mu veruvame na narodot.