Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, po razni pati{ta pristignuvaat mnogu vesnici, spisanija, knigi, bro{uri itn, {to sekako e za pozdravuvawe, bidej}i na toj na~in Makedoncite koi `iveat tamu mo`at da se zapoznaat so minatoto, sega{nosta i idninata na svojata tatkovina.

Takva e i "Monografija na seloto Visni" od profesor d-r Pavle Mitreski, koj poteknuva od ova selo, koe se nao|a vo blizinata na gradot Struga vo Republika Makedonija. Monografijata e pe~atena so Odluka na Upravniot odbor na Dru{tvoto za nauka i umetnost - Bitola, so finansisko u~estvo na Ministerstvoto za nauka na RM i drugi sponzori. Nea ja pronajdov pred izvesno vreme vo Wu Xersi, koja iako e za pozdravuvawe, ima i nekoi nedostatoci. Problemot e vo toa {to za seloto Visni, koe se nao|a vo blizina na albanskata granica, ima {to da se zboruva, me|utoa avtorot go ima opi{ano mnogu op{irno, na 469 stranici. Vo site temi na koi{to e podelena monografijata, bez ogled na toa dali se zboruva za zemjodelstvo ili sto~arstvo, vmetnuva istoriski nastani. Taa ne e objavena na ~ist makedonski jazik, tuku vo nea ima srpski zborovi, a objaveni se i dve srpski pesni. Se razbira deka jas ne baram taa da bide objavena na visok stil, kako na primer stilot na Radovan Pavlovski, no barem da se upotrebuvaat makedonski zborovi, zatoa {to na{iot re~nik e mnogu bogat. Za sporedba mo`e da poslu`i knigata " Makedon~eto" od Petros. G. Vocis.

Monografijata ne e dovolno recenzirana, iako se spomnuvaat dvajca recenzenti. Poradi toa mislam deka Ministerstvoto za nauka ne trebalo da dade viza za nejzino objavuvawe.

Po~ituvani bra}a i sestri Makedonci od celiot svet! Me gledate natovaren so drva, koi gi nosam nekolku kilometri od gradot Elin Pelin vo koj `iveam.

Vo 1963 godina bugarskata bezbednosna slu`ba me prinudi da ja napu{tam Pirinska Makedonija i da se naselam vo ovoj grad, od pri~ina {to bev ~len na makedonskite organizacii.

Nemam pari leb da si kupam, a pak za drugo ne{to ne stanuva zbor. Imam 68 godini, prinuden sum da se tovaram kako magare, a VMRO-vcite na Van~o Mihajlov se raduvaat i velat: "umri staro predavni~ko ku~e", no jas ne potkleknuvam da se opredelam kako Bugarin od Makedonija.

Se obra}am do site Makedonci, pa duri i do decata, koj mo`e da mi pomogne so {to bilo kako bi mo`el so semejstvoto da pre`ivuvam i da prodol`am da rabotam. Da pi{uvam za tatkovinata Makedonija, da preveduvam i objavuvam knigi na drugi, koi pi{uvaat za Makedonija.

Jas sum eden od golemite `ivi pisateli vo Bugarija iskusen novinar, filmski i teatarski tvorec, a i politi~ar. Imam formirano fondacija Sojuz na Makedoncite vo Bugarija na koja & e dozvoleno da organizira makedonski teatar, filmska ku}a, knigoizdatelstvo. Zasega drug Makedonec osven jas, ne e podgotven da ja vr{i ovaa rabota. Mnogumina ne razbiraat kolku mnogu mo`e da se postigne so kulturata me|u sonarodnicite, pa i bugarskata Vlada ne mo`e da n# spre~uva, a so kulturata mo`eme da postigneme mnogu pove}e od koja bilo partija i organizacija.

Do pred 2 godini finansiski mi pomagaa Makedoncite od Avstralija i Kanada, MPC, vesnikot "Nova Makedonija", makedonskite patrioti od Ohrid i Ministerstvoto za kultura na Makedonija. Toga{ uspeav vo Sofija da ja prevedam i vo soliden tira` objavam knigata za makedonskoto minato od Aleksandar Donski, romanot "Pirej" od Petre M. Andreevski, poezija od Rade Siljan kako i moite dva romana "Taso Makedonecot" i "Makedonskata golgota".

Vo sega{nava sostojba nemam sredstva za `ivot, a nitu pak ne{to polezno da rabotam za mojata tatkovina Makedonija.

Zatoa se obra}am do site Makedonci vo celiot svet koj kolku mo`e da mi pomogne. Sekoja pomo{ so blagodarnost }e ja cenam i }e prodol`am da rabotam vo interes na na{ata majka Makedonija. Eventualnata pomo{ dostavete ja do Redakcijata na "Makedonsko sonce" ili na mojata adresa.

"Gi znam delata tvoi; ti ne si studen, ni `e`ok; o da be{e studen ili `e`ok. Taka, bidej}i si laden, i ne `e`ok, nitu studen, }e te izbluam od ustata Svoja. Oti veli{: bogat sum, i se obogativ i ni{to ne mi treba, a ne znae{ deka si nesre}en i prokolnat, siromav, slep i gol; Te sovetuvam da si kupi{ od Mene zlato, niz ogan pre~isteno, za da se obogati{; i belo obleklo, za da se oble~e{, i da ne se gledaat sramotite na golotijata tvoja, i so o~na mast nama~kaj gi o~ite tvoi za da gleda{".

Gospodine \or~ev dosta ni se du{egri`nosta od patriotite i jani~arite i "osloboditelite", koi ne se zasitija od makedonska krv. Jani~arite sekoga{ se "odrodeni" Makedonci, a obo`uvani od sosedite, java~i na dva, a ponekoga{ i na tri kowa, za da se sotre duhot makedonski. No, Isus re~e: "Vistina, vistina vi velam: koj ne vleguva niz vratata vo ov~oto trlo, a preskoknuva od drugata strana, kradec e i razbojnik, a koj vleguva niz vratata, pastir e na ovcite". Makedonskite patrioti ne se borea za "patriotite", koi za na{a nesre}a se pretvorija vo ogromno zgolemuvawe na kapitalot na patriotite za smetka na narodnata krv i pot. Denes, umorenite patrioti nae`eni od stra{nite "patriotski dela" na "patriotite" baraat naplatuvawe na lagata, za stra{nata izmama {to gi frli vo mra~ni raspravi.

No, patriotite na sosedite sozdadoa centri od plateni lu|e, koi se zadol`eni so neprosteni sredstva da ja doka`uvaat najtesnata pripadnost na Makedonija kon "tatkovinata" na nivnite patroni. Ako, vistinata se pogledne bez predubeduvawe, }e se vidi deka tie lu|e se eden grst novokomponirani kapitalisti i plateni nivni agenti ili dvorski kamarili, koi ja krepat svojata vlast i gi opravduvaat ograbuvawata preku nacionalnata VMRO.

Dali takvite treba da bidat vistinskite patrioti? Naprotiv, vistinskite patrioti imaat ~uvstvo i odgovornost pred svojata vera i nacija, tie go pametat genocidot i golgotata na svojot rod od sosednite dr`avi, koi napravija da zaginat stotici iljadi hrabri i za `ivot sposobni lu|e za pro{iruvawe na internacionalniot kapital; otkako na najsurov na~in go istrebija pove}e od polovina makedonskoto naselenie, a od sever ni naseluvaat demek "bra}a po vera". I denes, prodol`uvaat da n# razubedat deka Makedonija e siroma{na zemja, deka na{ata tatkovina se sostoi od goli ridi{ta i deka nikakva li~na polza ne nao|ame.

I, bezobyirno nudej}i gi uslugite na svoite patroni, se drznuvate da go rasprodadete i ona {to na vistinskite patrioti im e najsveto - VMRO.

Ne vi be{e dovolno {to vo izminatite desetina godini od postoeweto na VMRO - DPMNE, so site sredstva nastojuvavte da go simnete na najnisko ramni{te dostoinstvoto na vistinskite patrioti, preku raznite eksponenti na tu|ite agenturi, da ja uzurpirate Partijata i svetoto makedonsko delo da go pretvorite vo najobi~na lakrdija, tuku i vlasta {to makedonskiot narod vi ja doveri sakate da ja upotrebite za kone~no da se presmetate so istoriskoto VMRO.

Samo taka mo`eme da go razbereme du{egri`ni~kiot odnos sprema aktivistite koi vo izminatiot period na delo poka`uvaa deka za patriotizmot, ~esta, dostoinstvoto i svetata misija na VMRO se gri`ea kako za lanskiot sneg.

Gospodine \or~ev, vo Probi{tip i na vrap~iwata im e jasno deka parlamentarnite izbori od 1998 godina bea prodadeni od strana na va{iot pulen Van~o Mijal~ev, a so va{a pomo{ i so pomo{ na novoizbraniot koordinator Ace Nikudinov, va{ milenik. Koga za ova se obidovme da vi uka`eme, vie go narekovte defetizam. Mo`ebi i ne bevte dovolno upaten deka najprvin vinata za predavstvoto im se pripi{uva{e na liderot Q. Georgievski i potpretsedatelkata D. Dimovska. I toa od istite lu|e {to vie uporno gi zastapuvate. E, za nas gospodine \or~ev toa e vistinskot defetizam, da se prodadat izborite vo korist na nekoja interesna grupa, a odgovornasta da se pripi{e na najvisokoto partisko rakovodstvo. Ne ni e jasna va{ata li~na uloga vo celata taa ujdurma, no imaj}i predvid deka zastanavte zad lu|eto {to gi prodavaa partiskite interesi, a znaevte deka davaa zakletva pred Dobre Veli~kovski (Cigankata) i Dragan Stojmanovski (Mlekce), ni dava za pravo da veruvame deka ste vo istata slu`ba, odnosno deka ste zalo`nik na jugonostalgi~arot Gligorov.

Samo taka kamuflirani i skrieni zad imeto VMRO-DPMNE, g. Petrov i negovite poslu{nici mo`ea da go razgrabat i totalno uni{tat probi{tipskoto stopanstvo, po~nuvaj}i od rudnicite "Zletovo", preku fabrikata "Zletovo - baterii", pa zavr{uvaj}i so modnata konfekcija "Proteks". Mo`eme da ja razbereme al~nosta na gospodata Petrov i D.A. nastrveni kon obilnoto rudno bogatstvo so koe Gospod gi obdaril Osogovskite Planini, no ne ni vleguva vo glava servilnosta na probi{tipskoto VMRO-DPMNE i poddr{kata {to vie g. \or~ev im ja davate.

Ako ve}e sme svesni za procesite {to vo ovie reformski vremiwa se odvivaat, ako za kapitalizmot treba da izgradime kapitalisti, zarem na VMRO-DPMNE mu li~i tie da bidat od redovite na jugonostalgi~arite.

Sakame edno da vi pora~me gospodine \or~ev: mo`ebi }e se pomirime so site poni`uvawa i navredi {to za ovie deset godini ni bea nanesuvani, no najte{ko }e gi prebolime ranite {to mu gi sozdadovte na VMRO.

Neposredno pred partiskata konvencija za pretsedatelski kandidat, koga vie agitiravte vo Male{evijata i na 64-te va{i poslu{nici im delevte ambasadorski mesta, nie se molevme na Boga i na{ite molbi Gospod gi usli{i, ni go isprati Boris Trajkovski za pretsedatel. Se nadevame deka i ovoj pat Gospod - Bog }e bide so nas i nema da dozvoli sosema da ni go uni{tite VMRO.

Nekoi lu|e najsetne treba da razberat, ne }e mo`at da bidat voda~i na narodot si, ako ne te~at moralot i tradiciite mu! Vpro~em nie mo`e da izumreme site do eden, no deloto nema da go pogrebeme!