Vo Polo{kata kotlina vo tek se rabotite okolu realizirawe na Programata za rekonstrukcija na glavniot magistralen kanal za navodnuvawe Vardar - Radiovce - Tetovo - Bistrica, ~ija vkupna dol`ina iznesuva 26 kilometri.

Spored direktorot na vodostopanskoto pretprijatie "Polog", Qup~o Aleksovski, ovaa Programa etapno }e bide realizirana. Vo prvata faza e opfatena del od delnicata vo dol`ina od 4 kilometri na potegot Tetovo-reka Bistrica, za {to }e bidat investirani 40 milioni denari. Sredstvata za realizacija na spomenatiot Proekt gi obezbedija Svetskata banka, holandskata Vlada i Vladata na Republika Makedonija, preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Vo sostavot na spomenatiot hidromeliorativen objekt, koj e eden od najgolemite vo Republika Makedonija ima 3 pumpni stanici (vo Ratae, Miletino i Sten~e) so pomo{ni pumpi vo Nepro{teno, Xep~i{te i Re~ica. Ima i razvodna kanalska mre`a vo vkupna dol`ina od 100 kilometri. So nea se sozdadeni uslovi za navodnuvawe na 9 iljadi od vkupno 12 iljadi hektari oranici vo Dolnopolo{kiot region.

So poddr{ka na Sovetot na op{tina Novo Selo i na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor vo Strumica, i godinava prodol`i rekonstrukcijata i pro{iruvaweto na grani~niot premin "Novo Selo" na makedonsko-bugarskata granica. Dosega zavr{ija rabotite okolu zafatot na atmosferskata i fekalnata kanalizacija, prvata faza od osvetluvaweto na preminot, a vo tek e i rekonstrukcijata na kompleksot za montirawe na kolska vaga, so {to, vo po~etokot samo za te{ki tovarni vozila, }e profunkcionira i vtorata soobra}ajna lenta za vlez i izlez na kamionite i patnicite.

Isto taka, me|u zavr{enite raboti se vbrojuva i ograduvaweto na prostorot za terminalot, a naskoro }e bide betonirana i platformata za izgradba na potrebnite carinski i policiski prostorii, {pedicii, bankarski {alteri i menuva~nici, ispostava na Avtomoto sojuzot na Makedonija, mini-prodavnici i drugi pridru`ni objekti. Godinava }e bide izgradena i nastre{nica za spomenatite objekti, a }e bide zavr{en i zafatot za kompletno snabduvawe na grani~niot premin so tehni~ka i so kvalitetna planinska voda za piewe.

Soglasno Planot i Proektot za za{tita na Ohridskoto Ezero, Oddelenieto za sproveduvawe na Proektot, pri Ministerstvoto za `ivotna sredina na Republika Makedonija, od Ohrid vo tekot na prvata godina na sproveduvaweto gi prezede site neophodni merki za ostvaruvawe na Programata.

Vo odnos na aktuelnostite okolu stepenot na iskoristuvawe na dobienite grant-sredstva za ovoj Proekt od Svetskata bnaka, soglasno planot, vo prvata godina od Proektot bea predvideni da se povle~at i iskoristat 794.500 amerikanski dolari po razni komponenti. Ovoj Proekt ne predviduva grade`ni i sli~ni zafati, tuku se raboti za mobilizacija na site faktori vo za{titata. Zaradi toa, sredstvata se prete`no nameneti za organizirawe rabotni sredbi, seminari, studiski patuvawe, zajaknuvawe na nevladiniot sektor i podignuvawe na javnata svest. Najgolemiot del od sredstvata, 1 milion dolari, treba da bidat iskoristeni od Hidrobiolo{kiot zavod od Ohrid.

Povlekuvaweto na sredstvata se odviva vo tran{i so nadopolnuvawe na smetkata na Proektot. Oddelenieto vo prvata godina obezbedi povlekuvawe na tri tran{i vo vkupna vrednost od 340.000 dolari, {to pretstavuva pribli`no 42 procenti na povle~eni sredstva za prvata godina, {to poka`uva deka se raboti za eden od povisokite procenti na povlekuvawe na sredstva vo odnos na ostanatite proekti na Svetskata banka.

Zaradi toa i Ministerstvoto za `ivotna sredina na sredbata so direktorot vo Svetskata banka zadol`en za Makedonija, Axej ^iber dobi pozitivni ocenki bez zabele{ki, i poddr{ka, bidej}i, spored ocenkata na Svetskata banka, ova e pomal Proekt po vrednost, no najva`en zaradi bilateralnosta i efektite, koi se o~ekuvaat od nego.

Komisijata za evropski i evroatlantski integracii ja odr`a Vtorata sednica, na koja }e se rasprava po informacijata za zapo~nuvaweto na pregovorite me|u Republika Makedonija i Evropskata unija za Spogodbata za stabilizacija i asocijacija.

Vo vrska so ovaa to~ka od dnevniot red, svoe izlagawe }e podnese i potpretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Vasil Tupurkovski.

Ministerot za urbanizam i grade`ni{tvo, Du{ko Kadievski, na pres-konferencija, informira{e za oficijalnoto otpo~nuvawe na proda`bata na stanovite, {to preku Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo gi gradi Vladata na Republika Makedonija.

Toj informira deka vo skopskata naselba Novo Lisi~e se gradat dva objekta, od koi edniot so 35, a drugiot 40 stanovi. Tie }e se prodavaat po cena od 990 germanski marki za metar kvadraten, so 50 otsto u~estvo i otplata na deset godini. Vo naselbata Star Aerodrom ima tri objekti so vkupno 112 stanovi, po cena od 1.200 do 1.380 germanski marki. Vo Bitola se gradat 84 stanovi po cena od 780 do 850 marki, vo Prilep devet, a vo Strumica 25 stanovi, po 850 marki metar kvadraten, vo [tip, 40 stanovi, po 800 marki i vo Gevgelija 24 stanovi po 840 marki metar kvadraten.

Stanovite }e se prodavaat po pat na javen oglas, {to }e bide objaven vo tekot na narednata nedela, a barawata }e se dostavuvaat do podra~nite edinici na Ministerstvoto urbanizam i grade`ni{tvo. Prednost }e imaat mladi bra~ni dvojki do tri godini, koi vleguvaat vo takanare~enata prva kategorija, dodeka vtorata kategorija gi opfa}a dvojkite od tri do pet, a tretata nad pet godini.

zborot na pratenici, samo spored proporcionalniot model, a ne i spored mnozinskiot e novinata vo Predlogot za donesuvawe na zakon za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, podgotven od pratenikot na Liberalnata partija Stojan Andov, vo sorabotka so stru~ni sorabotnici od Sobranieto i od LP.

Kako {to re~e toj na sredbata so novinarite, povod za podgotovka na ovoj predlog se slabostite zabele`ani vo izborniot proces vo 1990, 1994,1996, 1998 i 1999 godina.