|
Razmisluvawa me|u dve dremnuvawa PREPREGNATI VOLOVI Dreme: Slobodan DON^EVSKI N a{ata dr`ava mi li~i na edna niva vo koja oraat prepregnati volovi. Gradskite deca sigurno ne znaat {to zna~i toa prepregnati volovi, no na onie od selo ne treba posebno da im se objasnuva! Sepak, za sekomu da mu bide jasno, treba da se objasni {to zna~i toa. Mladite juniwa koga se vpregnuvaat vo jaremot da se u~at da oraat, od koja strana na raloto }e se vpregnat (od levata ili od desnata), taka se naviknuvaat i ponatamu se znae koj vol e levak, a koj desnak. Selanecot sekoga{ si znae koj vol od koja strana da go vpregne i taka brazdata sekoga{ si ja tera pravo i nivata bezprekorno }e ja izora. Ako pak slu~ajno volovite gi razmeni, levakot da go vpregne od desnata strana na raloto, a desnakot od levata, toga{ tie }e tegnat na razli~ni strani, pa brazdata ili }e bide kriva, ili pak voop{to nema da tegnat taka {to nivata }e ostane neizorana. Istoto se slu~uva ako volovite pogre{no se vpregnat vo polskata kola, tie nema da ja vle~at ili pak, eventualno, ako potegnat, kolata }e ja odnesat vo provalija. Vo moite dremlivi razmisluvawa, gledaj}i ja dr`avata kako odi vo provalija, a gledaj}i i koj ja vle~e, potpolno e jasno deka Vladata mi li~i na prepregnati volovi. Dvata vola vo jaremot pravat koalicija za odredena cel, odnosno da go tegnat jaremot bilo za orawe, bilo za vle~ewe kola. Vladata vo na{ata dr`ava isto taka e sostavena od koalicija, no ne kako volovite sostavena od dva partnera, tuku nivnata koalicija e od tri partneri. Toa u{te pove}e go uslo`nuva problemot, osobeno {to tie tri koalicioni partneri ne se istorodni za razlika kaj volovite koi se od ista sorta. Taa raznolikost vo Vladata nare~ena "jarem" voop{to ne mo`e da funkcionira.Kaj `ivotnite Gospod odredil koi }e bidat molzeni, koi }e bidat tovarani, a koi }e bidat vpregnuvani vo jarem za da vle~at. Zamislete selanecot vo jaremot da vpregne eden vol i edna koza, a me|u niv da pu{ti edno ku~e koe }e im se pletka me|u nozete. Volot }e zapnuva, kozata }e bide potisnata i }e se vra}a nazad, a ku~eto samo }e lae i }e gi nervira. Toga{ kolata nikako ne }e mo`e da trgne napred, tuku }e se vrti vo krug i }e se vra}a nazad. Taka i vo na{ata Vlada edniot koaliconen partner od petni `ili nastojuva da ja podobri ekonomijata, za sekoj stopanski objekt nao|a strate{ki partner, a vtoriot partner samo se vrti vo krug i celata rabota ja zamrsuva. Tretiot partner voop{to ne go interesira zo{to ovie dvajca partneri se vrtat vo kug, toj si tera sopstvena politika od ostanatite koalicioni partneri. Vo takov odnos na koalicionite partneri sekoga{ }e ima vrtewe vo krug bez mo`nost da se iznajde izlezot. No, ne e samo toa po~ituvani ~itateli. Osobeno e va`no koj na koe mesto e postaven i dali go biva za toa. Mo`e li selanecot od sviwa, magare ili kow da molzi mleko. Sigurno deka ne mo`e. Mo`e li na sviwata, koko{kata ili ovcata da & stavi samar i da ja tovari. Sigurno deka ne mo`e. Zatoa Gospod odredil koe `ivotno za {to }e slu`i. Taka e i kaj lu|eto vo dr`avata, na rabotnite mesta. Za sekoe rabotno mesto, bez razlika dali e taa dr`avna funkcija, op{testvena ili pak fizi~ka rabota, za s# si e potrebna uka, iskustvo i sekako potrebni znaewa. Za `al, mnogu lu|e se postaveni na pogre{ni mesta i zatoa s# odi vo pogre{en pravec ili kako {to napi{a gospodinot Ditas, "Kriv pravec". Pretsedatelot na dr`avata i Premierot navistina si se u~eni lu|eto, no nemaat nitu eden den politi~ko iskustvo. Zgora na toa, Pretsedatelot na dr`avata desetina godini be{e nadvor od zemjata taka {to mnogu raboti od nea zaboravil. Dali takvi lu|e mo`at da go teglat jaremot na dr`avata, navistina e nejasno. Ima mnogu lu|e koi do v~era bile voza~i, ~uvari ili trgovci, no sega se vo razni ministerstva i se zadol`eni za zna~ajni dr`avni raboti. Kolku tie go razbiraat toa {to go rabotat, isto taka e nejasno. Ima i urednici na vesnici koi nikoga{ ne bile toa, no so novite promeni sega rakovodat, iako se daleku od poimot novinarstvo. No, pozitivnata energija {to novata Vlada ni ja nametna n# ubedi deka sekoj e sposoben za s#. Posebno ne mi e jasno dali vo ovaa dr`ava, instituciite, pretprijatijata, pa i vesnicite se na narodot, rabotnicite i novinarite ili ne se. Vo vremeto na socijalizmot n# u~ea deka dr`avata - toa sme nie, fabrikite se na rabotnicite i taka natamu. Sega Pretsedatelot na dr`avata i Premierot s# po~esto velat "mojata dr`ava", mnogu direktori velat "moeto pretprijatie", a ima i urednici koi velat "mojot vesnik". Se pra{uvam dali ovaa dr`ava e i moja ili pak jas sum divo meso vo nea??! Eh, kolku im e ubavo na `ivotnite, tie za toa se barem raat. Tie voop{to ne razmisluvaat ~ija e livadata, tuku dali ima so~na treva da se napasat. Navistina, kolku sme nie lu|eto komplicirani, se fa}ame za eden zbor. [to e va`no koe ~ie e, va`no e da ima treva, odnosno hrana da ne ni bidat prazni stomacite. Ako do sledniot broj go sfatam toa }e napi{am kolku mi e ubavo, a toga{ ~itajte me pak. |
|