Razgovor so g. Nasto Palioski, Makedonec od stru{koto Jablanica, a na pe~alba vo Germanija MAKEDONCITE VO SVETOT ZABORAVENI OD VLASTA Razgovaral: Ranko MLADENOSKI
G ospodinot Nasto Palioski e eden od mnogute Makedonci koi se podolgo vreme na rabota vo zapadnoevropskite zemji. Toj raboti vo Germanija, a ~esto navra}a vo negoviot vilaet, vo seloto Jablanica i kontaktira so Makedoncite ovde vo Makedonija, no i tamu vo beliot svet. Denovive g. Palioski ja poseti na{ata Redakcija i so nego pomuabetivme za problemite so koi se soo~uvaat Makedoncite vo svetot, no malku i za sostojbite ovde, vo na{ava dr`ava.Gospodine Palioski, se promeni li ne{to vo odnosot na dr`avava kon Makedoncite vo dijasporata otkako se smeni vlasta na parlamentarnite izbori vo 1998 godina, odnosno otkako dojde na vlast Koalicijata za promeni? PALIOSKI: Zborot dijaspora zaboravete go. Ne mo`e da zboruvame za dijaspora, za Makedoncite vo dijasporata, tuku za Makedoncite vo svetot. Nie sme Makedonci vo svetot i poseduvame isti dokumenti kako i Makedoncite ovde vo Makedonija, istite prava gi imame. Nie, Makedoncite vo svetot, ostanavme kako deca bez majka i bez tatko. Mislam deka Makedonija gi zaborava Makedoncite vo svetot. Pred s# mislam na porane{nata Vlada na Crvenkovski, no toa go pravi i sega{nata Vlada na Georgievski. Denovive imav sredba so Pretsedatelot na Makedonija, gospodinot Boris Trajkovski, i barav vlasta vo dr`avava da sorabotuva so nas. Na kusata sredba razmenivme mislewa okolu toa pra{awe i pretsedatelot mi veti deka }e se zaanga`ira da se napravi ne{to na toj plan. Mislam deka Trajkovski e ~ovek od zbor i smetam deka na{ata me|usebna sorabotka }e se podobri. Makedoncite vo svetot mo`at mnogu da pomognat za Makedonija, no za toa, barem dosega, nema{e `elba kaj sega{nava vlast i navistina ne mi e jasno zo{to. Dokolku me|u Vladata na Republika Makedonija i Makedoncite vo svetot se postavi eden most, edna solidna sorabotka, toga{ Makedonija }e mo`e mnogu polesno da se soo~uva so problemite. Makedoncite vo svetot se pobrojni od Makedoncite ovde vo Makedonija, no dr`avava toa o~igledno ne znae da go iskoristi. Vo taa nasoka nekoi raboti mora da se promenat. Moram da ka`am deka so vakov odnos na dr`avata kon sopstveniot narod mnogu te{ko se vleguva vo Evropskata zaednica. Jas gledam golema perspektiva vo sorabotkata na dr`avava so Makedoncite vo svetot. Nie Makedoncite sekade, vo cel svet, sme dobro primeni. Nie sme raboten narod, nie sme vreden narod. GRCITE JA KUPUVAAT MAKEDONIJA?! Kako Vie gi gledate sega{nive sostojbi vo dr`avava i na ekonomski i na politi~ki i na socijalen plan? PALIOSKI: Kardinalni gre{ki se napravija i od minatata i vo sega{nava vlast. Gledam deka s# u{te na golemo se prodavaat firmite. Toa e mnogu {tetno za Makedonija kako dr`ava. Ovie firmi treba da gi zadr`ime i da rabotime nie so niv, taka {to profitot }e ni ostane nam. Gledam vo Bitola mnogu firmi gi kupuvaat Grcite. Za `al, moram da konstatiram deka Bitola ve}e stanal gr~ki grad. Toa e zlo za dr`avata, a se razbira i zlo za narodot. Sega{nava Vlada mnogu veti, ama ni{to ne napravi. Neka sfatat deka do lokalnite izbori ima u{te malku vreme i ako za ovie nekolku meseci ne se promeni ne{to na vnatre{en plan, toga{ ovaa vlast }e do`ivee katastrofalen poraz na izborite. Toa i mene li~no me zasega, za{to jas bev aktivist vo VMRO u{te od 1990 godina. I navistina me za~uduva odnosot na sega{nava vlast kon nas, Makedoncite vo svetot. Za vreme na vladeeweto na SDSM, gospodinot Crvenkovski n# sobra site pretsedateli na asocijacii vo Bon, dodeka gospodinot Georgievski ne ni pomisluva na toa i ne saka ni da ~ue za nas. Neka sfati gospodinot Georgievski deka partijata VMRO-DPMNE nie ja dignavme na noze i neka ne n# zaborava. Na Georgievski mo`am da mu ka`am samo edno - koj visoko leta, nisko pa|a. Ovaa vlast napravi nekolku gre{ki i na poleto na nadvore{nata politika. Najgolemata gre{ka sekako be{e priznavaweto na Tajvan, a eve sega sakaat da napravat u{te pogolema gre{ka i da go priznaat i Kipar. Toa e apsurd. Ovaa dr`ava mo`e{e mnogu pove}e korist da izvle~e od prisustvoto na NATO vo Makedonija, no ni toa ne se napravi. Ednostavno im dozvolivme da vlezat vo Makedonija bez da barame nekoja poseriozna protivusluga. Prepora~uvam sega{nava Vlada da prezeme merki za zapirawe na migracijata selo-grad, a na lu|eto koi `iveat vo selata da im se obezbedat site uslovi i za `iveewe i za rabotewe. Najmnogu mislam tuka na proizvodstvoto. Ednostavno, treba na lu|eto da im se obezbedat uslovi za rabota, da mo`at da proizveduvaat, no i da im se obezbedi plasman na proizvodite. Vo taa smisla treba da se ugledame na zapadnoevropskite zemji kade s# e organizirano - i proizvodstvoto i plasmanot na proizvodite. Treba na site da ni bide jasno deka ako e seloto bogato, bogat e i gradot. Kontaktirate li Vie so ~lenovite na makedonskata Vlada, se razbira, so cel da se iznesat i da se razgledaat problemite so koi se soo~uvat Makedoncite vo svetot? PALIOSKI: Barav priem kaj premierot Georgievski, no toj izgleda e premnogu zafaten i nema vreme za nas. Isto taka i Dosta Dimovska nema vreme za nas. Treba da znaat i Georgievski i Dimovska deka nivnite denovi za vladeewe se izbrojani ako prodol`at vaka da se odnesuvaat. Nie imame problem i so obrazovanieto na decata na Makedoncite vo svetot. Zatoa barav sredba i so ministerot za obrazovanie, gospodinot Gale Galev, no i toj nema{e vreme. Toa e neseriozno odnesuvawe. Jas ne barav priem za moja li~na potreba, ami za na{ite deca, za Makedon~iwata vo svetot. Starite nastavnici i nastavni~ki {to odamna se prateni tamu se vo brak so nekoj dr`avjanin od zapadnoevropskite zemji i dobile pravo na `iveewe tamu, si brkaat drugi raboti i voop{to ne gi interesira obrazovanieto na na{ite deca. Mo`am da vi dadam konkreten primer za Minhen. Tamu ima nad 2.600 Makedonci, a ima najmalku 100 deca. Nitu eden ~as ne e odr`an na makedonski jazik. Toa e golemo zlo. Pa duri i toa {to se u~i e od starite nastavni programi i nema efekt. POPIS NA MAKEDONCITE VO SVETOT [to vetuva{e Koalicijata za promeni za vreme na izborite za Makedoncite vo svetot i {to napravi otkako dojde na vlast na toj plan? PALIOSKI: Toa e najbolnoto pra{awe za nas. Jas }e ka`am za toa {to vetuva{e partijata VMRO-DPMNE. Nam gospodinot Georgievski ni vetuva{e deka koga }e dojde na vlast vedna{ }e se izvr{i popis na Makedoncite koi `iveat nadvor od Makedonija. Za `al, toa do denes ne e napraveno. Mu rekovme deka treba da dadat samo soglasnost da se izvr{i popis, a nie toa sami }e go realizirame. Golem del od Makedoncite vo svetot, za `al, s# u{te se vodat kako dr`avjani na porane{nata SFRJ, a za toa sekako e vinovna na{ata Vlada. Na ovie od vlasta im e lesno, za{to si patuvaat so slu`beni avioni. Nie morame da ~ekame za viza vo ambasadite, ~ekame na granicite so saati i ednostavno se gubi `elbata za doa|awe vo Makedonija. A se znae deka od na{eto doa|awe vo Makedonija i samata dr`ava ima korist, za{to taka del od na{ata zarabotuva~ka ja tro{ime ovde. Dr`avava treba da prezeme nekoi merki za vizniot sistem, da mo`eme poslobodno da doa|ame vo Makedonija. Partijata OMO "Ilinden" vo Bugarija be{e zabraneta od strana na bugarskite vlasti. Kakov e Va{iot stav za vakvata postapka na bugarskata Vlada? PALIOSKI: Na{iot stav e jasen. Nie ne se otka`uvame od Makedoncite vo sosednite dr`avi. Nikoga{ ne sme se otka`ale i nikoga{ nema da se otka`eme. Tie se del od nas i golema gre{ka napravi sega{nava Vlada {to be{e mnogu indiferentna kon vakvata postapka na Vladata vo Bugarija. Vladata mora{e poenergi~no da reagira na vakvata diskriminatorska politika kon Makedoncite vo Bugarija. Vie ~esto kontaktirate i so Makedoncite ovde vo Makedonija i so Makedoncite vo svetot. [to }e im pora~ate za kraj? PALIOSKI: Da se svestime, da zastaneme zdravo, da sfatime deka nikoj nema da ni pomogne i deka samo nie samite mo`eme da si pomogneme. Da ne gledame ni na NATO, ni na Evropska zaednica, tuku samite da si pomogneme. Ako nie imame potesna sorabotka so Vladata, mislam deka mo`eme mnogu da napravime za Makedonija. Kova~i makedonski ni trebaat mnogu, no edno e nakovalnoto makedonsko. Na nego treba da udirame zaedni~ki site. |
|