Muzi~ko-baletski u~ili{en centar "Ilija Nikolovski - Luj" - Skopje

VIZIJA ZA MODERNO OBRAZOVANIE

Podgotvila: Jasminka MARKOVSKA

Vo Muzi~ko-baletskiot u~ili{ten centar "Ilija Nikolovski-Luj", so godini `ivee i se razviva muzi~kata i baletska tradicija na Makedonija. Ova u~ili{te e va`en temelnik vo mostot me|u narodite i e izraz na samobitnosta na makedonskiot narod. U~ili{niot centar i nadvor od dr`avava e poznat po svojot dostrel na petdeceniska institucionalizirana forma na muzi~ko i baletsko obrazovanie, {to se poistovetuva so sovremenata evropska tradicija

Muzi~ko-baletskiot u~ili{ten centar "Ilija Nikolovski Luj" e nastanat so integracija na u~ili{tata za osnovno i sredno muzi~ko obrazovanie i baletskoto u~ili{te od Skopje i kako Centar ja ostvaruva svojata op{testvena funkcija od 1978 godina. U~ili{niot centar e organiziran kako institucija so dva oddela: Muzi~ki (struki: pijanisti, guda~ki i `i~ani instrumenti, duva~ki instrumenti, solo-peewe, harmonika, udarni instrumenti) i Baletski oddel. Denes vo Centarot se obrazuvaat 1465 u~enici vo 12 paralelki vo Skopje i 4 istureni paralelki vo Tetovo. Nastavata ja izveduvaat 130 nastavnici, od koi 13 se so zavr{eni magisterski studii. Centarot e registriran za izveduvawe na nastava od osnovno i sredno muzi~ko i baletsko obrazovanie. Vo nastavata se opfateni predmetite od op{toobrazovnoto podra~je i od stru~noto obrazovanie: solfe`, teorija na muzikata, harmonija, kontrapunkt, muzi~ki formi, istorija na muzika so slu{awe na muzika, istorija na umetnost, vokalna tehnika, instrument (pijano, violina, viola, violon~elo, kontrabas, gitara, harfa, mandolina, flejta, oboa, klarinet, fagot, truba, trombon, horna, harmonika, udarni instrumenti, solo-peewe), pijano-obligat, vtor instrument, hor, orkestar, folklor, kamerna muzika (za Muzi~kiot oddel) i klasi~en balet, karakterni igri, istoriski igri, folklor, klasi~na poddr{ka, istorija na baletot, metodika na klasi~niot balet, repertoar, moderen balet (za Baletskiot oddel).

CENTAR SO TRADICIJA

Nastavata vo Centarot e kolektivna - za predmetite od op{toobrazovnoto podra~je, grupna i individualna - za predmetite od stru~noto podra~je. Za sekoj u~enik se vodi celosna gri`a za negovoto profesionalno napreduvawe i li~no sestrano izgraduvawe, od strana na site nositeli na vospitno-obrazovnata rabota: predmetniot nastavnik, rakovoditelite na strukite, klasnite rakovoditeli, pedago{ko-psiholo{kata slu`ba, direktorot na U~ili{teto, vo sorabotka so roditelite na u~enicite.

Osven redovnata nastava Muzi~ko-baletskiot u~ili{ten centar "Ilija Nikolovski-Luj" organizira i aktuelni, sovremeni formi na rabota so u~enicite: postojana proverka preku zadol`itelni kolokvijalni nastapi, otvoreni ~asovi, konsultativna nastava, nastava od seminarski tip, kako i direktno vklu~uvawe vo nastapite na Makedonskata filharmonija i Baletskiot ansambl na Makedonskiot naroden teatar.

Entuzijasti~kiot duh i samopregornata rabota na generaciite u~enici i profesori e vtkaen vo celokupnata tradicija na Centarot, ostvaruvaj}i ja vizijata za moderno muzi~ko i baletsko obrazovanie, niz site dosega{ni dostignuvawa i ulogata {to Centarot ja ima vo sevkupnoto kulturno `iveewe na Republikata. Nezamislivi se bez u~enicite na Centarot site priredbi od humanitaren karakter, proslavi, jubilei, otvorawa na izlo`bi, promocii i sl.; nezamislivi se koncertite organizirani od Muzi~kata mladina na Makedonija, Kulturno-informativniot centar, koncertite so Makedonskata filharmonija, koncertite vo sklop na festivalite Ohridsko i Skopsko leto i drugi kulturni manifestacii. Godi{nite koncerti na U~ili{teto se o~ekuvaat od {irokata javnost kako tradicionalen nastan, niz koj gi sledi rezimeata od rabotata na generaciite u~enici, posebno koncertite na Baletskiot oddel, ~ija sodr`ina se zbogatuva od godina vo godina, od oddelni baletski tvorbi, do celosni dela, kakvi {to se "Baletskata impresija", "Karmen", "[traus i decata", "Simfonija na cve}eto", "Pahita", "Bolero", "Odblesok", "[openijana" i mnogu drugi.

Visokiot profesionalen umetni~ki dostrel na mladite generacii, polni so elan i `elba da ~ekorat napred vo idninata, po nagornata linija na podemot, ovozmo`i vistinska afirmacija na Centarot, daleku von granicite na na{ite prostori. Prvoto grupno gostuvawe nadvor od Makedonija go ostvari Baletskiot oddel, na Me|unarodniot festival na deteto vo [ibenik vo 1982 godina, a od 1989 godina datira prviot masoven probiv na Muzi~kiot oddel na koncertite vo Belgrad, a potoa vo Rim, Plovdiv. Ottoga{ dosega, analite na tradicijata gi bele`at nastapite vo Sofija, Plovdiv, Petri~, Blagoevgrad (Bugarija), Istanbul (Turcija), Moskva (Ruskata Federacija), Mozir (Belorusija), Zagreb (Hrvatska), Qubqana (Slovenija), Ulm (Germanija), Solun (Grcija).

U^ENICITE SO NAD 1000 NAGRADI

Posebno poglavje vo rabotata na Muzi~ko-baletskiot u~ili{ten centar "Ilija Nikolovski-Luj" se natprevarite na mladite muzi~ari i baletski igra~i. Vo aktivata na Centarot se zabele`ani preku 1000 nagradi od natprevari na republi~ko i me|unarodno nivo. Posebno se zna~ajni osvoenite nagradi na "Lu|eto i zemjata" vo Plovdiv, Blagoevgrad, "Albert Rusel", "Muzikata i zemjata" - Sofija, Varna - Bugarija, Novi Sad, "Petar Kowovi}" - Belgrad (SRJugoslavija), Senigalija, "[uman" Makuwaga, "Rovero Doro" - San Bartolomeo, "V.A. Mocart" - Taranto, "Kristofer Kolumbo Festival", "Valentino Buki", "Akademija muzikale peskareze", "Ibla", Roma - Italija, "Virtuosi per Musica di pianoforte" - Usti Nad Labem - ^e{ka , "Nikola Rubin{tajn"- Francija, "Maroko" - Maroko, Lozana - [vajcarija.

Ovaa godina, najdobrite u~enici od Muzi~kiot i Baletskiot oddel }e u~estvuvaat na me|unarodnite natprevari i festivali na mladi muzi~ki i baletski umetnici vo Izrael, Mozir (Belorusija) i Bukure{t (Romanija).

Denes, u~enicite na Centarot se studenti i postdiplomci vo poznatite svetski muzi~ki i baletski centri {irum svetot, poznati i priznati muzi~ki i baletski dejci i pedagozi vo Francija, Holandija, ^e{ka, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina.

Niz Centarot minaa mnogubrojni generacii u~enici, se smenija generacii muzi~ki i baletski pedagozi, no site zaedno, so svojot entuzijazam i samopregor, alka po alka, go gradea evolucioniot podem na muzi~kata i baletskata tradicija kaj nas, koja iako po brojot na godini e mala, zastanuva na ramni{teto na tradiciite na poznatite svetski centri. Neguvaj}i ja muzi~kata i baletskata tradicija, kako najvozvi{enite plodovi na ~ovekoviot duh i mileniumski iskaz na tvore~koto vo ~ovekovata priroda, tie go gradea i go gradat mostot me|u narodite, bez ogled na nivnata verska, nacionalna i rasna pripadnost.