VLOG ZA ^IST MAKEDONSKI PROIZVOD

Nie proizveduvame toplo valani debeli limovi vo tabli koi se koristat vo industrijata za metalni konstrukcii, vo industrijata za cevki, vo industrijata za sadovi pod pritisok, objasnuva gospodinot Ko~ovski. Vo dr`avava imame fabrika za metalni konstrukcii - "Fakom" od Skopje i "Iskra" od Kumanovo, fabrika za zavareni cevki i profili "11 Oktomvri" od Kumanovo i redica pomali proizvodni kapaciteti vo Prilep, Bitola, Kavadarci, Ohrid i drugi. Toa se na{ite potro{uva~i vo Makedonija. Tie konzumiraat koli~ina koja ne go re{ava problemot na plasmanot na na{eto proizvodstvo, odnosno toa e samo pet otsto od na{eto godi{no proizvodstvo. "@elezara" bila koncipirana vo nekoe vreme koga sme bile del od jugoslovenskata federacija i bila naso~ena pred s# za da gi zadovoli potrebite na hrvatskite i srpskite brodogradili{ta, ma{inskata industrija vo Slovenija i Hrvatska i taa bila edinstven proizvoditel na Balkanot so vakvi limovi, so vakov dimenzionalen asortiman na limovi so maksimalna {iro~ina od 3.000 milimetri i so debelina po~nuvaj}i od {est pa do 100 milimetri i so dol`ina do 24 metri, koja zaradi transportiraweto se se~e na polovina, odnosno na 12 metri.

"Makstil" e del od porane{niot metalur{ki kombinat "Rudnici i `elezarnica - Skopje". Vo svojot sostav gi ima dvata proizvodni pogona so 900 vraboteni - ^eli~arnica, koja proizveduva ~eli~ni blokovi koi se polufabrikat za narednata faza i Valavnica, kade tie se valat vo toplo valani debeli limovi vo tabli. Vo 1997 godina vo postapkata za transformacija na edinstveniot porane{en metalur{ki kombinat, "Makstil" se registrira kako poseben praven subjekt i nastana so transformacija na nenaplatenite pobaruvawa na najgolemite toga{ni doveriteli na "@elezarnica" - "Fer{ped", "Tehnometal Vardar", "Makpetrol", AD za osiguruvawe "Makedonija" i "Komercijalna banka". Nivnite nenaplateni pobaruvawa se transformiraa vo vlog vo AD "Makstil", taka {to ovie pet firmi steknaa akcii vo visina od tri ~etvrtini od vrednosta na kapitalot, a edna ~etvrtina dobija rabotnicite spored porane{niot jugoslovenski zakon. Prvite tri firmi imaa 66 otsto od vrednosta, a 54 otsto od niv mu prodadoa na "Duferko". Toa se slu~i vo noemvri 1997 godina i ottoga{ "Duferko" go stekna kontrolniot paket vo "Makstil" so 54 otsto.

Ima u{te edna topla Valavnica koja zaedno so na{ava Valavnica i so ^eli~arnica pretstavuva zaokru`ena reprocelina, koja denovive e vo centarot na interesot na na{ata javnost, i tuka se na{ite ambicii da vlezeme vrz akcionerska osnova i vo taa Valavnica i da go zaokru`ime reprodukcioniot ciklus - da imame sopstveno proizvodstvo na ~elik i da imame finalizacija na toj ~elik vo ovie dve topli valavnici i potoa da odime na ponatamo{na finalizacija, dodava gospodinot Ko~ovski. Na{ite kapaciteti vo ^eli~arnica vo ovoj moment se 300.000 toni i so investicijata {to ja zapo~nuvame ovie denovi planirame da go podigneme proizvodstvoto na 400.000 toni. Ovaa investicija e del od investicionata programa za temelna rekonstrukcija i modernizacija na dvata proizvodni pogona koja e te{ka 30 milioni germanski marki i koja e poddr`ana so kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj i toa e prv kredit na privatna firma dodelen vo na{ata dr`ava od Evropskata banka.

"Duferko" e edna od vode~kite svetski trgovski firmi so godi{en promet od okolu 3,5 milijardi dolari, so koli~inski volumen na promet od 12 milioni toni i tri milioni toni sopstven ~elik koj se proizveduva vo 12 fabriki vo sedum zemji vo svetot. Blagodarenie na ovoj potencijal na "Duferko", Evropskata banka go prifati kako sponzor za ovoj kredit {to go dobivme. Kapacitetot na Valavnica, pak, e okolu 350.000 toni, a vo prvata faza investiravme 6 milioni marki vo avtomatizacija na procesot na valawe i procesot na merewe na limovite. Vtorata faza e naso~ena kon ^eli~arnica kade planirame da go podigneme proizvodstvoto i da go podobrime kvalitetot na ~eli~niot polufabrikat i da izvr{ime zna~itelno namaluvawe na proizvodnite tro{oci, a dol`ni sme eden del od sredstvata da vlo`ime vo za{titata na `ivotnata sredina. Drugiot del od sredstvata e namenet za finalizacija vo Valavnica, a toa e markirawe, suvo `igosuvawe, finalnata antikorozivna za{tita na limovite i podgotovka za vgraduvawe. Odime na malku povisoka finalizacija koja nosi i povisoki cenovni efekti.

Godina{niov plan za proizvodstvo vo "Makstil" e 257.500 toni, a od niv za izvoz se 237.500 toni. Za zemjite na Evropskata unija se planirani 147.000 toni i okolu 50.000 se za SAD. Preostanatiot del se distribuira na prostorite na porane{na Jugoslavija i vo Bugarija.

Do skoro imavme problemi za plasman na na{ite proizvodi vo Grcija, veli gospodinot Ko~ovski. Grcite duri i gi uslovuvaa brodograditelite vo Hrvatska da ne smeat da upotrebuvaat na{ makedonski ~eli~en lim vo brodovi i toa od politi~ki pri~ini. Sega, blagodarej}i na relaksiraweto na politi~kite odnosi so na{iot ju`en sosed, Grcija ni se javuva kako mnogu zna~aen komercijalen partner. Samiot fakt {to preku 80 otsto od na{ite proizvodi prodavame vo Amerika i Evropa, zboruva deka na{iot proizvod e so poznat i so priznat kvalitet. Po glatkosta na povr{inata samo edna kineska `elezara vo svetot e pred nas. Kvalitetot na na{ite proizvodi e na najvisoko nivo, osobeno sega po instaliraweto na linijata za avtomatizacija. Proizveduvame limovi za svetskite brodogradili{ta. Ne mo`e da se vgradi limot vo brodot ako od niv anga`irana sertifikaciona ku}a ne go prezeme limot od na{eto skladi{te. Duri ne mo`e da se osigura brodot ako nivni agent ne stavi `ig u{te vo na{iot magacin. Imame i sertifikat za plasman na na{iot lim na germanskiot pazar. Toj mnogu te{ko se steknuva i e dokaz deka na{iot proizvod gi zadovoluva nivnite mnogu strogi standardi. Takov sertifikat poseduvame i za italijanskite brodogradili{ta i za drugi. Nema sertifikaciona ku}a vo svetot koja ne ni ima izdadeno sertifikat, a prethodno da go nema provereno kvalitetot na na{ata finalna produkcija.

Idnite planovi na "Makstil" se vrzani za realizacija na investicionata programa za koja ve}e zboruva{e gospodinot Ko~ovski. Taa treba da zavr{i vo ^eli~arnica do krajot na godinava. Kosovskata kriza malku im ja pomesti granicata na investicionata programa. So nea }e se obezbedi sopstveno proizvodstvo na ~eli~en polufabrikat od makedonsko poteklo, za{to bez toa ne mo`e da se izvezuva vo Evropa kade mora da se legitimira deka proizvodot e od doma{no poteklo.

Tokmu zatoa i ekonomski, a osobeno politi~ki e zna~ajno vlo`uvaweto vo ^eli~arnica, objasnuva gospodinot Ko~ovski. Obezbeduvame sopstvena surovinska osnova za na{ava Valavnica i za drugata kon koja se naso~eni na{ite ambicii. O~ekuvame vo naredniot period Vladata da se proiznese po na{eto barawe. Planirame i tamu da vlo`ime 26 milioni marki. Na{ata strategija e da vlo`ime vo razvojot na tie fabriki, da vlo`ime vo sopstveno doma{no proizvodstvo na ~elik i da go finalizirame vo na{ite valavni~ki kapaciteti. Duri toga{ nikoj ne }e mo`e da ni go postavi pra{aweto od kaj ni e ~elikot. Toa e taa zaokru`ena reprodukciona celina koja }e gi hrani so ~elik i finalizatorskite kapaciteti vo na{ava dr`ava. Na{ata makedonska prerabotuva~ka industrija, isto taka, nema da bide na kakov i da e na~in izlo`ena na neprijatnosti pri plasmanot na svoite proizvodi, bidej}i }e imame zaokru`ena reprodukciona celina - od ~elik do finalen ~eli~en proizvod. Zna~i, }e imame kompleten makedonski proizvod. Nie pretstavuvame seriozna surovinska osnova za s# ona {to treba da zna~i natamo{na finalizacija i {to treba da zna~i natamo{en razvoj na Makedonija bez nekoi golemi investirawa vo bazni industriski granki. Problemot na razvojot na Makedonija mora da go gledame vo {to e mo`no pove}e anga`irawe na ve}e izgradenite kapaciteti. Toa e najrealnoto re{enie i nade`ta za celata armija nevraboteni vo dr`avava.

ZA[TITA NA DOMA[NIOT PROIZVOD