Intervju so ministerot za mladi i sport, Georgi Boev NAMESTO POROCI POVE]E SPORT Razgovarala: Marina STAMENKOVA
M ladite, vo brziot ritam na sekojdnevniot `ivot se sre}avaat so niza problemi, koi treba da se re{avaat niz instituciite na vlasta. Tokmu vo vrska so potrebite kako i problemite so koi se sudiraat mladite na ovie prostori, porazgovaravme so ministerot za mladi i sport, gospodinot Georgi Boev, koj me|u drugoto istakna deka ova Ministerstvo so golemo vnimanie ja sledi problematikata na mladite i vo sorabotka so drugite ministerstva raboti na iznao|awe na pati{ta za polesen pristap do ovaa kategorija lu|e i re{avawe na nivnite problemi.Se ~uvstvuva li podelenost me|u mladite, anga`irani vo politi~kite partii, iako politikata e edno, no sekojdnevnite potrebi na mladite se druga rabota. Ima li Ministerstvoto za mladi i sport proekti, kako i preku kakvi formi site mladi da se obedinat vo potrebite i problemite od sekojdnevniot `ivot? BOEV: Vo po~etokot, po promenite, po pobedata, edna refleksija primija i mladite. Na nekoj na~in tie se podelija {to pretstavuva i nivno ideolo{ko pravo da se opredelat za nekoja partija, zatoa {to na{iot sistem e pluralisti~ki. Vo po~etokot, poradi uspehot ili neuspehot na nekoja mladinska struktura, te{ko vospostavuvavme vrska so mladite od drugite partii, no po prviot i vtoriot mesec samata mladina spontano se zdru`i, zatoa {to tie imaat ne{to zaedni~ko, a toa e nivnata mladost, nivnata potreba da se dru`at i da bidat zaedno. Vo edno moe obra}awe gi potsetiv mladite deka mo`at da dojdat vo Ministerstvoto za mladi i sport so cel zaedni~ki da gi re{avame problemite. Vo toj pogled mo`am da ka`am deka imame golem uspeh i kontakti so site nevladini mladinski organizacii, kako i mladinski organizacii od drugite partii. Vo taa smisla organizirana e edna tribina vo vrska so strategijata na mladite, za koja ima mnogu pozitivni mislewa. Na tribinata, Ministerstvoto za mladi i sport ja prezede ulogata, malku pove}e da navleze vo problemite na mladite, {to zna~i strategijata na mladite vo R. Makedonija. Nie, sega sme vo faza na izgotvuvawe materijal vo vrska so taa strategija, koja pretstavuva del od tribinata za mladite. Vo kontaktite so mladite i vrz osnova na nivnite soznanija i `elbi }e nastojuvame taa strategija da se stavi na par~e hartija i da se oficijalizira, kako dokument-strategija na mladite vo R. Makedonija. Ne bi go krstil zakon za mladi, no mo`e da se nare~e i taka, zatoa {to tuka }e se ekstrahiraat site problemi, koi gi zasegaat niv. [to konkretno prezema Ministerstvoto za mladi i sport vo odnos na za{titata na mladite od porocite na dene{nicata? BOEV: So startot na Mladinskata programa vo Ministerstvoto za mladi i sport se organizira, Proektot "Droga - ne blagodaram". Vo vrska so ovaa Programa, koja be{e prifatena i poddr`ana od mladite se odviva{e vo nekolku fazi. Prvata faza be{e mnogu transparentna, a za promovirawe na Programata be{e zadol`en i Premierot. Sledniot moment be{e desetti juni, koj{to }e nastojuvame da go pretvorime vo Den na mladite. Minatata godina na plo{tadot Makedonija be{e organizirana ve~erna programa na koja u~estvuvaa estradni peja~i, koi pomognaa vo zabavata na mladite, zatoa {to ne e dovolno samo da velime deka ne e dobro da se pravi ona ili ova, a pritoa da ne se nudi ni{to podobro. Istoto }e go napravime i ovaa godina, pri {to o~ekuvame u{te pogolema posetenost i odyiv od mladite. Narednata faza be{e organizirawe na edukativni kampovi vo Ohrid, kade {to dojdoa delegati i od stranstvo, a od site u~ili{ta pokanivme po dvajca pretstavnici. Vo tie kampovi se organiziraa predavawa, a predava~ite bea od Ministerstvoto za mladi i sport, od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako i profesori od Univerzitetot. Taa sorabotka se odviva{e mnogu uspe{no. Nie, vo sekoe u~ili{te otvorivme kancelarii za borba protiv drogata, potoa niz u~ili{tata podelivme i reklamen materijal, bro{uri za borba protiv drogata i za site tie aktivnosti dobivme celosna poddr{ka i sorabotka od Ministerstvoto za obrazovanie. Isto taka ne zaostanuva i sorabotkata so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, bidej}i dokolku toa go spre~i doturot na droga na na{ite granici o~ekuvame deka }e se namalat isku{enijata na mladite da posegnat po drogata. Vo na{ata akcija ne e korektno da barame od mladite da ne posegaat po lo{ite poroci, a de fakto da ne im ponudime ni{to podobro. Za taa cel nie im nudime na mladite kakva bilo forma na sport, {to sekako e vo funkcija i na nivnoto zdravje. Nastojuvame da gi osposobime ve}e postoe~kite sali za sportuvawe, vo blizinata na Po{ta - 2 nabrgu }e bide gotov Skejt-parkot, potoa }e organizirame vo tekot na vikendite nekoi ulici da nemaat soobra}aj za da mo`at decata da vozat i drugi inicijativi, koi }e se trudime da se ostvarat. Vo kontekst na prethodno ka`anoto vo Ohrid, blagodarenie na Vladata {to ni izlaze vo presret, po barawe na Ministerstvoto za mladi i sport i Ministerstvoto za urbanizam, vo salata vo Ohrid stavivme parket i ja renoviravme, taka {to sega taa pretstavuva odli~no mesto za sportuvawe. [to sodr`i Proektot "Za{tita na mladite"? BOEV: Takov proekt nema, no ima ne{to drugo {to e vo vrska so edna takva zamisla. Nie, vsu{nost organiziravme eden povik do site nevladini organizacii i zdru`enija, koi{to ja tretiraat problematikata na mladite, bidej}i `elbata na mnogu od niv e da im pomognat na mladite, no poradi razni finansiski problemi so koi se soo~eni, tie ~estopati se onevozmo`eni vo taa namera. Za taa cel, gi povikavme vo Ministerstvoto za mladi i sport, da ni gi dostavat nivnite proekti i sega imame ogromen broj proekti so problematikata borba protiv drogata, pu{eweto, alkoholizmot kako i proekti kako site poroci da se zamenat so sportski aktivnosti ili pak da se organiziraat klubovi za moderni tanci i sl. Takvite proekti, koi bea ponudeni od tie nevladini organizacii, koi te`neat kon sportot, gi prifativme i }e nastojuvame da se sprovedat na delo. Kolku sredstva odvojuva Ministerstvoto za realizacija na takvite proekti i voop{to za celokupnata dejnost na mladite? BOEV: Za ovoj Proekt, so koj gi povikavme nevladinite mladinski organizacii da organizirame proekti, s# so edna cel za{tita na mladite, Ministerstvoto odvoi pet milioni i dveste denari, a za celokupnata dejnost na mladite (borba protiv drogata, edukacija na mladite, strategijata na mladite i drugi propratni raboti) imame dvanaeset milioni denari, taka {to vo taa nasoka sme dobro organizirani. Vo ovoj moment ima edna mnogu dobra strana vo sorabotkata so mladite i site nivni pati{ta treba da vodat kon Ministerstvoto za mladi i sport. Nie ne se postavuvame deklarativno, tuku s# se raboti vrz osnova na dogovor i sorabotka. Kakvi rezultati se postignati do sega vo odnosot, podobruvaweto na kvalitetot na `iveeweto na mladite i spre~uvaweto na {ireweto na porocite, od dosega{nite aktivnosti na Ministerstvoto? BOEV: Na drogata kako porok najnapred & treba mnogu vreme dodeka da stigne do mladite, odnosno dodeka mladiot ~ovek ne stane zavisnik od ovoj porok. Dilerite na istata, sekoga{ baraat na~in kako da dojdat do grupa mladi lu|e, koi bi stanale potencijalni zavisnici, a se znae deka mladite se sobiraat vo golem broj po kafuliwata, potoa na sportskite natprevari i sl. Vo razgovorite, na sredbite so stranski ambasadori, se potegna edna mnogu dobra ideja, sportskite natprevari da se odr`uvaat docna nave~er, od edinaeset ~asot, za potoa mladite da nemaat vreme da se sobiraat vo docnite ~asovi po kafuliwata. Jas }e razgovaram so organizatorite i pretsedatelite na sojuzite za edna takva inicijativa. Na neodamne{niot simpozium za borba protiv drogata i alkoholizmot vo Ohrid, vo organizacija na Detskiot parlament, na Nau~niot simpozium vo vrska so borba protiv drogata, od strana na pretstavnicite na institucijata za borba protiv droga i alkoholizam be{e izneseno deka rabotat vo mnogu lo{i uslovi i vo vrska so toa dr`avata treba da prezeme seriozni merki za podobruvawe na uslovite za rabota. Vo toj kontekst, site nie treba da se stremime na{ite deca da ne posegnat po drogata, no ako ve}e ima takvo ne{to treba so site raspolo`livi sredstva da se borime preku instituciite. Oddelenieto za borba protiv alkoholizmot vo bolnicata vo Bardovci e sinonim za ne{to drugo i zatoa se potrebni posebni specijalizirani ustanovi, bidej}i psiholo{kiot moment e mnogu va`en kaj site tie zavisnici. Moj zaklu~ok, za koj mo`ebi gre{am, e deka decata ponekoga{ ne se vinovni {to se vovlekle na toj pat i nivnata psiholo{ka zavisnost stanala organska, zatoa treba preventivno da se deluva dodeka ne se navleze vo vodite na lo{ite poroci. |
|