Grade`ni aferi i divogradbi vo Gostivar SEKOJ GRADI KAJ ]E STIGNE, A NIKOJ NE SMEE NI[TO DA RU[I!!! Pi{uva: Srebre LEVKOVSKI
V o poslednite nekolku decenii koga re~isi vo cela dr`ava zapo~naa migracionite procesi selograd, vo Zapadna Makedonija, vo pove}e gradovi, se slu~uvaa mnogu grade`ni aferi povrzani so kriminalni divogradbi. Gostivar, po site izgledi e najocrnet vo toj pogled, bidej}i na videlina izleguvaat mnogu aferi. Izgradeni se celi naselbi kako divogradbi so po nekolku iljadi `iteli, na dojdenci od selata, so {to bez nikakva odgovornost rakovodnite strukturi vo op{tinata go menuvale sekoja godina detalniot urbanisti~ki plan i Gostivar od toga{ni 10 iljadi, go napravile na sega{ni 40 iljadi `iteli. Tie, nitu toga{, nitu sega, ne gi naplatile obvrskite za izgradenite ku}i na dr`avata, bidej}i s# {to se gradelo bilo divogradba, a brojkite na takvite iznosi iznesuvaat pove}e desetici milioni germanski marki.GRAD NA DIVOGRADBITE Ovoj gornopolo{ki grad izgraden na dvete strani na rekata Vardar, spored brojot na `itelite na povr{inata {to ja zafa}a, e najgusto naselen vo dr`avava, a se potvrduva so faktot deka ovde{nite `iteli gradele sami kako umeele i znaele i ja iskoristile sekoja peda zemja, pri {to imaat izvitopereno bezbroj ulici. Na mnogu mesta sega ne mo`e da im se izgradi soodvetnata infrasturktura, bidej}i go uzurpirale i op{testvenoto grade`no zemji{te na koe trebalo da se gradat objekti od `ivotna potreba. Za vakvite nastani okolu divograditelite ovde otvoreno se {pekulira deka im pomognale odgovorni strukturi na toga{nite komunalni oddelenija , koi bile podmituvani i mi`ele koga zaminuvale na teren vo gradot, so cel da spre~at nekoja divogradba. Parolata, {to tie na svoite klienti skri{no im ja velele, "sega gradi i izgradi go objektot, a potoa }e vidime...". Gradona~alnikot na op{tina Gostivar, Jamin Nuredini na neodamne{nata sednica na Sovetot na op{tinata pred sovetnicite najavi deka naskoro }e zapo~ne akcija so koja }e bidat ru{eni 700 divoizgradeni objekti, koi nemaat soodvetna grade`na dokumentacija. Toj naglasi deka takvite graditeli na op{tinskata kasa mu dol`at, sekoj poedine~no po 7000 gm ili site zaedno 5.000.000 gm i dokolku toa ne go storat vo rok od eden mesec }e se zapo~ne so nivnoto ru{ewe. Gradona~alnikot, Jamin Nuredini naglasuvaj}i deka vo ovoj moment "Gostivar e urbanisti~ki najnesreden grad vo Republika Makedonija" }e ja iskoristi seta svoja juna{tina da dojde najnapred do pette milioni germanski marki od divograditelite za {to dobi golema poddr{ka i od svoite sovetnici, no spored dosega{nite zakanuvawa i na negovite prethodnici, }e se po~eka ne eden, tuku mnogu meseci. A, za toa postojat fakti. NIKOJ NI[TO NE MO@E DA SRU[I!? Pred nekoja godina so Re{enie na Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo na RM, koe go izraboti Detalniot urbanisti~ki plan na Gostivar, vo neposredna blizina na op{tinskata zgrada treba{e da se zapo~ne so ru{ewe na pove}e zgradi za da se otvori i pro{iri vleznata ulica vo samiot grad, a prva na udar be{e zgradata ~ij{to sopstvenik e Albanec i vo koja sopstven du}an ima{e izgradeno privatnoto trgovsko pretprijatie "Aga vitamin", i toa vo sopstvenost na gostivarski Albanec. Koga treba{e ru{eweto da zapo~ne pred nekolku iljadi nasobrani Albanci i po nekoj Makedonec, a vo prisustvo na 20 specijalci so ma{inki vo racete dojdeni od Skopje so cel da se spre~i nesakan incident, eden od sopstvenicite na du}anot na "Aga vitamin" se ka~i na pokrivot od ku}ata i na site prisutni nabquduva~i im se obrati: "Da `ivee Makedonija, da `ivee..., ako nekoj se obide da go ru{i objektot, vedna{ }e se fatam za kablive od dalekovodot {to minuvaat nad samiot pokriv od zgradata i nema da dozvolam snajperistite da me ubijat"! Nitu toga{, nitu denes, ne se sru{i zgradata, nitu pak ulicata se pro{iri. Du}anot na "Aga vitamin" i denes raboti. Vo neposredna blizina na centarot na gradot do xamijata na Saat kulata, izgradena e zgrada od evropski tip so {est katovi, a ima odobreni za P+2 ~ij sopstvenik e Albanec i celiot objekt vo vakva sostojba, kako {to e sega ~ini nekolku desetina milijardi germanski marki. Toj e ~ista divogradba. Ovaa najubava trgovska lepotica so nadvore{en lift e celosna fasada od najsovremeno staklo, nikoj ne }e mo`e da se obide da ja ru{i, nitu pak gradona~alnikot Jamin Nuredini. Toj isto taka ne }e mo`e da ja ru{i i divozigradenata xamija locirana kaj Osnovniot sud, kako i mnogu, mnogu drugi velelepni zgradi, razni lokali, du}ani i baraki, koi se nao|aat na sred ulici i na trotoari, a ~ii sopstvenici se Albanci. Negovata partija, DPA i liderot Xaferi, toa nema da go dozvolat. Tie zavisat od nivnite glasovi na esenskite lokalni i na slednite parlamentarni izbori. Obidot ne{to da se ka`e pred javnosta e edna rabota, a za da ne se izvr{i takvo ne{to, sledi odgovorot "Sekoe ~udo za tri dena". Samo nikoj od dene{nata aktuelna vlast ne mo`e da go spre~i prodavaweto na makedonskite ku}i i iseluvaweto na Makedoncite od ovoj region i od ovoj grad. Makedoncite kako gra|ani od vtor red se prinudeni za navek da se odrodat od svoite vekovni ogni{ta. Nivnite prava nekoj ovde od poodamna im gi odzel. Tie ovde pove}e ne gradat ni{to. |
|