MAKEDONIJA NADVOR OD BALKANSKOTO VOENO LUDILO

Sostojbata na na{ata severna granica e relativno mirna, da re~am voobi~aena. Na{ite grani~ni patroli se soo~uvaat so obidi za nelegalna trgovija, odnosno so kriminogeni grupi koi se zanimavaat so {verc na stoki za {iroka potro{uva~ka. Obidi za poseriozni kriminalni prekr{oci vo ovoj moment nema.

KQUSEV: Primarnata zada~a na makedonskata vojska e da go brani suverenitetot i nezavisnosta na Republika Makedonija. Nejzinata borbena podgotvenost vo ramkite na resursite so koi raspolagame e vo sostojba da odgovori na voeni zakani, no vo eden po{irok kontekst na va{eto pra{awe se potpirame i na kolektivnite sistemi za bezbednost, po~nuvaj}i od regionalnata voena sorabotka kako {to se Multinacionalnite mirovni sili za Jugoisto~na Evropa, Partnerstvoto za mir i Evroatlanskiot odbranben sistem.

[to se odnesuva do vtoriot del od va{eto pra{awe, poznato vi e deka silite na NATO vo na{ata zemja imaat karakter na logisti~ka poddr{ka za silite na KFOR, a tie pak imaat mandat da dejstvuvaat samo vo ramkite na teritorijata na Kosovo. Sekoj nov razvoj na situacijata vo regionot }e zna~i i redefinirawe na naporite na me|unarodnata zaednica. Vo ovoj moment tie aktivnosti se vo ramkite na Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, koja jasno gi opredeluva obvrskite na subjektite involvirani vo konfliktot od minatata godina.

KQUSEV: Zasega ne mo`e da se zboruva za postoewe na paravoeni formacii koi bi prezemale teroristi~ki dejstva na teritorijata na Republika Makedonija, no istoriskoto iskustvo, a i godinite koga se borevme za me|unarodno priznavawe na na{ata nezavisnost, n# predupreduvaat deka koga stanuva zbor za Makedonija sekoga{ sme vo planovite na ne~ii megalomanski ambicii i soni{ta, i ovde na Balkanot i po{iroko. No, denes na{ata pozicija ima mnogu prednosti koi gi nemavme na po~etokot na devedesettite. Pokraj poddr{kata koja ja imame od NATO od bezbednosen aspekt, makedonskata dr`ava e vo sostojba `estoko da se sprotivstavi na sekakvi oblici na teroristi~ko dejstvuvawe na teritorijata na Republika Makedonija. Nema da dozvolime Makedonija da bide del od balkanskoto voeno ludilo kako {to be{e za vreme na Balkanskite vojni vo minatiot vek. Ednostavno ka`ano, makedonskata dr`ava e realnost i taa }e opstojuva, bez ogled dali toa nekomu mu se dopa|a ili ne.

KQUSEV: Od edna strana ne mo`am da bidam zadovolen, no koga }e vidime deka vo tekot na bezmalku edna godina bevme preokupirani so konfliktot vo na{eto neposredno sosedstvo, mo`am da pretpostavam deka vo tie uslovi i ne mo`evme objektivno da postigneme ne{to pove}e. Vie znaete deka zemjava pretstavuva{e dom za 360.000 begalci od SRJ, 16.000 NATO-vojnici, a u{te tolku pominaa niz na{ava zemja. Bevme otse~eni od na{ite trgovski partneri poradi blokadata na soobra}ajnite vrski, rizikot da se investira vo Makedonija be{e visok i seto toa vo uslovi na lo{a ekonomska situacija, so visok procent na nevrabotenost, so nerentabilni kapaciteti. Pri toa, vo vtorata polovina od minatata godina so razvrskata na konfliktot vo SRJ, nastapi proces na ekonomsko za`ivuvawe ~ija stapka na bruto-doma{niot proizvod se dvi`i 2,7 vo 1999 godina. Za`ivea agrarniot sektor, izvezuvaj}i gi site svoi vi{oci, pred s#, vo Kosovo. Po~na da o`ivuva investicisko-grade`niot sektor i vo stopanstvoto i vo stanbenata izgradba. Istovremeno, nastapi proces na finansiska konsolidacija, pred s# buxetskata, preku zajaknuvaweto na fiskalniot sistem. Se unapredija ekonomskite, diplomatskite i voenite odnosi so pogolem broj zemji, pred s# od NATO i Partnerstvoto za mir. Vo sektorot na odbranata se zabrza procesot na opremuvawe vrz baza na donacija i pomo{. Site ovie pozitivni tendencii mo{ne zabrzano se ~uvstvuvaat i vo ovaa 2000 godina. Nie doka`avme deka sme zreli kako nacija, kako dr`ava, da go so~uvame sopstveniot mir vo edno nimalku mirno opkru`uvawe vo koe se vode{e vojna. Toa sepak mi dava za pravo da re~am deka, so ogled na uslovite i predizvicite so koi Makedonija se soo~uva{e, uspeavme da izlezeme bez pogolemi {teti vo pogled na nacionalnata bezbednost.

KQUSEV: Sekoja inicijativa vo toj pogled treba da poteknuva od kompetentni i relevantni ~initeli, se razbira pri toa koristej}i go {irokiot spektar na instituciite na sistemot i sekako javnosta. Treba jasno da se definira {to se saka da se postigne so eventualnite izmeni i da se pretpostavat reperkusiite vo toj pravec. Da po~ekame ovaa inicijativa da pomine niz filterot na Sobranieto na Republika Makedonija i da bide konkretizirana. Li~no mislam deka ne bi trebalo da se brza so ustavni promeni vo ovaa faza koga zemjata te`i da go zavr{i procesot na stabilizacija.

KQUSEV: Ima pove}e idei koi treba da bidat vgradeni vo Zakonot za voena obvrska, no vo ramkite na podgotovkata koja e vo tek, treba da gi vidime site opcii i da gi odbereme najoptimalnite koi odgovaraat na na{ite uslovi i realnite obvrski koi mo`e da gi ispolnat odredeni kategorii na voeni obvrznici. Vie znaete deka na{ite napori se naso~eni kon profesionalizacija i modernizacija na na{ata Armija i vo toj duh treba da se sogledaat i preostanatite pretpostavki za toj ~ekor. Noviot zakon za odbrana i noviot zakon za civilna slu`ba se nao|aat vo zavr{na faza i naskoro }e se najdat pred Sobranieto na Republika Makedonija. Se razbira, }e ima inovacii vo ovie bazni zakoni od voeniot sektor.

KQUSEV: Jas ja izvr{uvam svojata funkcija sovesno, spored moeto znaewe i iskustvo. Dosega ne sum po~uvstvuval deka moeto opstojuvawe vo Vladata e predmet na diskusija. Se razbira, ima {pekulacii, denuncijacii i neprovereni konstatacii vo pe~atot. Taka, se izmisluvaat razni aferi bez nikakvi argumenti - "qubovni", "nepotisti~ki", bez nikakvi argumenti pothranuvani od odredeni motivi za naru{uvawe na politi~kiot avtoritet i intimata na li~nosta. Vo pravo ste koga velite deka Ministerstvoto za odbrana be{e mnogu izlo`eno vo javnosta, ~esto bez nikakvi argumenti. Ednostavno postoe{e edna tendenciozna sostojba vo koja ne se biraa nitu zborovite, nitu se baraa argumenti.

[to se odnesuvaa do Proektot vo Voenata bolnica, uspe{no go zavr{ivme i ve}e se operirani okolu 15 pacienti po~nuvaj}i od prvi mart ovaa godina. Me raduva faktot deka za prvpat vo na{ata zemja se izveduvaat slo`eni operacii na srce. Ekipata ja vodi mlad, evropski doka`an kardiohirurg, d-r @an Mitrev. Cenam deka opremenosta na Kardiohirur{koto oddelenie i timot za operacii, pretstavuvaat dr`avna gordost na makedonskiot narod.