AKO DEBAR PADNE, STAMBOL ]E GO PLATI!

Po ulicite na Debar mo`e da se zabele`at i "gra|ani" {to se dvi`at po ulicite vo grupi od po trojca i ~etvorica, onaka so dolgi kosi ne~e{lani, neizmieni, so palta i pantoloni razdrpani i navle~eni skinati patiki. Velat deka toa se gra|ani od na{iot sosed, koi tuka ja baraat svojata korka leb.

Toa e sudbinata na ovoj na{ zapaden i zapu{ten grad, ne od sega, tuku so decenii nanazad, se ~ini deka vladee najgolemata siroma{tija, na samiot po~etok ni objasnuva na{iot sogovornik, Albanec, profesor vo edno debarsko u~ili{te. Poglednete gi gra|anite kako odat po ulicite so glavite navednati, {epotej}i sami so sebe, a vo najlon~iwata nosat samo crn leb. Ene, du}anite se otvoreni, kafeanite isto taka, ama pazarxii vo niv nema. Tranzicijata na dr`avata se ~ini deka ovoj grad na~isto go stapisa. Ovde ne se pameti odamna ne{to da e investirano, osven {to e zatvoreno. Na mnogu firmi im se stavija katanci na kapiite, mnogu rabotnici otidoa vo Zavodot za vrabotuvawe kako ste~ajci zaedno so onie koi so godini ~ekaat rabota. Polovina grad `ivee so paketite od Crveniot krst. Od dr`avnite pari `iveat samo onie vo hidrocentralata "[piqe", vo prosvetata, vo elektrodistribucija i vo slu`bite na op{tinata na gradona~alnikot na Deber, ]emal Xafa. No, za da ne bidam tolku skepti~en, pokraj niv, korka leb zarabotuvaat i vrabotenite na "Novost", "Deplat", "Knauf Radika" so gazdata od Avstrija i nekoi drugi pomali privatni pretprijatija, objasnuva na{iot sogovornik.

U{te vo najstarite vremiwa so vekovi ovde{niot narod te{ko izleguval na kraj so `ivotot i siroma{tijata poradi {to bil prinuden da fati pustina vo tu|ina na pe~alba. Ve{tite race na debarskite gurbet~ii ne go gradele samo Debar i Skopje i ne ostavile samo vo nego dene{en pe~at, tuku toa go pravele i vo drugite balkanski zemji, ama odele i vo Egipet i vo Rusija i koj znae kade ne. Koga odele so spe~aleni pari go hranele smejstvoto, no i Debar go dograduvale, vo nostalgijata na ve~ernite semejni sedenki so silnite zvuci na pro~uenite majstori na zurlite i tapanite, znaele da re~at: "Ako Debar padne, Stambol }e go plati. Imame doneseno zlato i liri!"

I deneska po tolku vekovi se povtoruva istorijata na siroma{tijata. Ne mo`ej}i da najdat rabota, ovde vo Debar 500 mladi lu|e so visoko i sredno obrazovanie si zaminaa na pe~alba vo zemjite na Balkanot, po Evropa i Amerika, kako i nekoga{nite nivni pradedovci i tatkovci. Doa|aat od gurbet doma vo ovie matni vremiwa, nekoj se raduva, a mnogu od niv i taguvaat. Te{ka tragedija i sudbina, veli na{iot sogovornik.

Poradi seto toa i drugi pri~ini, osobeno onie {to ovde gi sozdade Partijata na sajbijata od Zapadna Makedonija, liderot na DPA, Xaferi, debarskite gra|ani, osobeno Makedoncite, se odlu~ija da gi prodavaat svoite ku}i i da gi ostavat svoite vekovni ogni{ta. "Ne se pla{am otvoreno da ka`am deka toa e storeno so razni represii i prisila vrz Makedoncite koi ovde, vo ovoj grad dolgi vremiwa bile pomnogubrojni od Albancite. No, se pra{uvam sega, {to bi se slu~ilo, Makedoncite da vr{at takvi represii vo onie sredini kade se tie pomnogubrojni, odnosno pove}e od Albancite i tie treba da zaminat i da gi ostavat svoite ku}i kako {to ovde im se veli na Makedoncite, ili prodajte gi ku}ite za deset do dvaeset iljadi marki, ili }e ni gi ostavite podarok otkako utre }e si odite ottuka. Takov so`ivot ni nametnaa nam na Makedoncite i Albancite, koi so vekovi go delevme par~eto leb. Sepak bi sakal da istaknam deka i vo ovoj grad, pokraj siroma{tijata vo nad 90 % od `itelite, ostatokot `ivee na visoka noga. Toa se direktori, i funkcioneri, koi uspeaja kapitalot koj so decenii go sozdavale rabotnicite sega da padne vo nivnite xebovi. Za `al, ovde ima i mnogu kriminalci, koi se znimavaat so {verc na oru`je, droga, luksuzni avtomobili, pa taka tie vo ovoj grad se neprikosnoveni li~nosti. Me|u niv ima i politi~ari i profesori i doktori i in`ineri i druga visoka intelgencija. Alal da im e. Uspeaja da n# namestat, nas {to si se po~ituvame, se cenime i so vekovi `iveeme zaedno. Mo`ebi i niv }e im dojde krajot", zavr{uva na{iot sogovornik. Dolu, mirno te~e Radika, doa|a od Mavrovo, od Makedonija. Vo svojot sosed, vo Albanija nosi samo bratski poraki, za mir i so`itelstvo, me|u site Makedonci i Albanci. A, ottamu, kon [ara duvaat silni vetri{ta, polni so `elba da se nacrta Golema Albanija.

Koj li junak i vojvoda, sega vo Makedonija }e se iznajde, niv da gi spre~i?