VRA]AWE NA PO[TA

Kutriot Makedonec. Kade i da se nao|a, nasekade naiduva na negirawe, opstrukcija, nepriznavawe. Posledniot primer vrz dostoinstvoto na Makedoncite e poni{tuvaweto na registracijata na OMO "Ilinden" - PIRIN od strana na Ustavniot sud na Bugarija. Zemja koja pretendira da stane ~lenka na NATO i Evropskata zaednica.

Za ova da se slu~i, ima mnogu kumovi: doma{nite politi~ari od establi{mentot na VMRO-DPMNE na ~elo so pretsedatelot Boris Trajkovski, koj be{e pregovara~ i izgotvuva~ na somnitelnata Deklaracija za razbirawe, koja e apsolutno na {teta na Republika Makedonija. Amin na ovaa Deklaracija dade svoera~no i Qup~o Georgievski, so {to potvrdi deka vo Bugarija nema makedonsko nacionalno malcinstvo. O~igledno, ispolneta im e `elbata na Bugarite. No, smetkata bez kr~marot sekoga{ ne izleguva kako {to se saka.

Ne treba da se zaboravi i ulogata na Evroparlamentot, OBSE i koj u{te ne od "kulturna" Evropa. Koga e vo pra{awe makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji. Od Van der [tul ni traga ni glas. Nego i Evropa gi interesira samo albanskoto pra{awe i nivnoto visoko obrazovanie.

Koga ve}e gi spomnavme Albancite i nivnata mati~na zemja Albanija, ni tamu rabotite za Makedoncite ne se rozovi. Iako, Makedoncite se priznati kako nacionalno malcinstvo, tie mnogu te{ko gi ostvaruvaat svoite individualni ~ovekovi prava. Indikativen e primerot so pretsedatelot na zdru`enieto na Makedoncite od Mala Prespa, Spase Mazenkovski, ~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija, koj ve}e so godini nanazad ne mo`e da gi dobie spisanijata od oblasta na kulturata i literaturata. Posledniot primer na vra}aweto na po{tata e so spisanieto "Sovremenost". Se pra{uvame - zo{to? Za ovaa postapka na albanskite vlasti se izvesteni Helsin{kiot komitet na Makedonija i PEN - klubot na Makedonija. [to }e proizleze od ova, }e vidime. Kako i da e edni baraat preku lebot poga~a, a Makedonecot vo sosednite zemji ne mo`e da dobie nitu tro{ki od svoite ~ovekovi prava.

[TO U[TE SAKAAT GRCITE?

Jas sum Makedonec, roden vo Slovenija. Imam 22 godini, a vo Makedonija bev, s# na s# okolu 3 meseci. Sepak ne se ~uvstvuvam kako Slovenec, iako sum tuka roden, izrasnat, zavr{iv {kolo i najdov rabota vo regionalnata tv - stanica vo rodniot kraj. Ponekoga{, koga sum vo Makedonija ~uvstvuvam, deka Makedoncite koi `iveat vo Makedonija ne se ~uvstvuvaat kako Makedonci, deka ne znaat {to se i od kade se. Kako da ne ja poznavat svojata tatkovina! Edna{ kupiv edna maica za 100 denari so makedonskoto zname na nea. Bratu~et mi se smee{e i mi re~e "abe kako mo`e{ da ja nosi{, gledaj kakva e", ama sepak mislam deka si pogolem Makedonec od mene"! Ne e taka, tuku jas ja sakam Makedonija i sakam da znam s# za nea. Zo{to vi pi{uvam? Jas bi sakal da znam kako i zo{to dojde do sporot pomegu Grcite i nas okolu imeto Makedonija? Sakam da znam zo{to tie vikaat deka Makedonija e gr~ka i sakam da znam, ako Makedonija sekoga{ bila gr~ka - kade se tie gr~ki Makedonci na teritorijata na Vardarska i Pirinska Makedonija? Sakam da znam kakov e va{iot stav za taa rabota. Bi sakal, ako mo`e poop{irno da mi ja razlo`ite ovaa situacija!

Vo Slovenija nema dovolno literatura koja bi mo`ela da bide na stranata na Grcite. S# u{te vistinata e na na{a strana. Vo edna kniga od eden angliski i francuski pisatel, koi pi{uvale za Aleksandar Makedonski, tie jasno ka`uvaat deka i vo toa (anti~ko) vreme, Grcija i Makedonija bile razli~ni. Drug jazik, druga kultura, druga nacija. Sakam da znam zo{to Grcite toa ne go priznavaat? Pa ne li e dovolno za Grcite {to sekoj istori~ar koj se razbira od istorija go potvrduva toa. [to u{te sakaat? Da ne se pla{at da ne ja barame nazad Egejska Makedonija?

So konstituiraweto i osamostojuvaweto na Republika Makedonija, od 1990 godina pa navamu, ni se ~ini daka s# u{te samostojnosta skapo ja pla}ame i nikako tovarot da go simneme od grb, posebno op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot, koj e nesomneno prisuten na na{ite makedonski prostori.

Dosega{nite napori i od prethodnata, a i od ovaa vlada i nejzinite legitimni organi s# u{te se nevidlivi. Nevrabotenosta e edna od najgorlivite problemi, povrzana so ste~ajni rabotnici, tehnolo{ki vi{oci i sl. koj broj ne e za zanemaruvawe zbogaten so socijalcite, koi od den na den se mno`at.

Neminovno vo ova vreme se nametnuva pra{aweto: ]e ima li lek i soodveten recept za lekuvawe na ovoj seriozen problem vo naredniot period? Vo slu~aj da nema (i ne e potrebno) da zavleguvame podlaboko, no samo sakame da dademe patokaz deka vo odredena mera bi mo`elo da se ubla`i vakvata te{ka socijalna sostojba, posebno ako nadle`nite obrnat pove}e vnimanie na toa da se namali brojot na licata, koi pokraj redovniot - raboten odnos izvr{uvaat razno-razni honorarni raboti, potoa neminovno prezemawe merki odreden broj na vraboteni lica posebno vo op{testveniot sektor, poradi pote{ki zdravstveni rabotosposobnosti da se penzioniraat, a ne bi bil lo{ i na~inot na razmisluvawe i poseriozno penzionirawe na lica koi se so starost nad 65 godini, koi sekako i samite treba da poka`at inicijativa za odewe vo penzija, osloboduvaj}i del od rabotnite mesta za nevrabotenite, posebno za mladite kadri i ostanatite koi baraat vrabotuvawe.

Posebno treba da se proanalizira i sostojbata vo biroata za vrabotuvawe vo Republikava, kade se prijavuvat kako nevraboteni golem broj lica, a na koi ne im e do toa da se vrabotat, i molat boga da ne im se uka`e takva {ansa, bidej}i pove}eto bez razlika dali se od grad ili selo, imaat ve}e obezbedeni izvori na prihodi preku privatniot podvi`en i nepodvi`en imot, raznorazna mehanizacija i sl., koi si obezbeduvaat solidni prihodi za `ivot i so takvite lica vo idnina i nadle`nite i trebalo malku da se pozanimavaat, a so {to }e se namali brojot, pri takvite biroa, a od druga strana dade posigurna {ansa na nevrabotenite i nivno vrabotuvawe kako edinstven izvor na prihodi i nivno maksimalno anga`irawe na rabotnite mesta.

Mo`no li e takviot recept da se primeni. Na poteg se nadle`nite.

TEROR VO [TIPSKIOT ETER

Poslednive denovi i meseci makedonskata javnost e bombardirana so brojni informacii plasirani preku skopskite mediumi vo vrska so slu~ajot "Radio [tip". Generator na informaciite naj~esto e samiot "Radio [tip", ~ii novinari vo uloga na dopisnici (MIA,"Ve~er", Radio "Herc", "Skok") i preku razni drugi tajni kanali ona {to go emituvaat na svojata programa go plasiraat i preku pove}e skopski glasila. Pa taka, konsumentite na informacii niz celata dr`ava mo`at da slu{nat ili da pro~itaat kako vo [tip novinarite na "Radio [tip" i nivnite slu{ateli gi odbranile ~esta i dostoinstvoto na novinarskata profesija, na slobodnoto i nezavisno novinarstvo.

Onie {tipski novinari koi }e objavat deka sostojbite ne se ba{ takvi, vedna{ na programata na ova radio od novinarite ili od "armijata slu{ateli" na "Narodnoto radio" se sataniziraat do beskraj, isto kako {to beskrupulozno preku eterot na "stolbot na sramot" se stava sekoj onoj {to ne misli kako novinarite na ovoj javen medium. Na programata na ova radio sekojdnevno mo`at da se slu{nat te{ki kleveti, pcovki od sekakov vid, brojni morbidnosti, najprizemni vulgarnosti i mnogu drugi niski raboti koi ne se za spomenuvawe, so {to do beskraj se devalvira novinarskata profesija.

Slu~ajot "Radio [tip" ni najmalku nema vrska so nekakvo slobodno i nezavisno novinarstvo. Odamna ova radio ja menuva kapata so sekoja promena na vlasta (LP, pa Sojuz za Makedonija, pa SDSM, pa VMRO-DPMNE, po frakcija na VMRO-DPMNE). Sekoga{ dobrovolno e do kraj so vladeja~kata garnitura ili so najmo}nata interesna grupa vo partijata na vlast. Ponekoga{ }e napravat gre{ka, no brgu ja popravaat so prizemno i sramno dodvoruvawe i itna promena na kapata.

Takov e slu~ajot i sega. Voop{to ne stanuva zbor za borba za dostoinstvoto na novinarskata profesija, tuku za ~isto politi~ki konflikt, za vnatrepartiski sudir, vo koj novinarite na "Radio [tip" cvrsto stojat na ednata strana. Toa vo [tip, so isklu~ok na "armijata slu{ateli" na "narodnoto radio", go znae sekoj. Za plasirawe na nivnite lagi i dezinformacii im ostana samo nivnata programa i del od skopskite mediumi, koi, dokolku mu posvetat samo malku pove}e vreme i trud na ovoj slu~aj, mnogu brgu }e dojdat do vistinata.

Zatoa, tokmu vo imeto na ~esta i dostoinstvoto na novinarskata profesija ili barem na ona malku {to preostana od nea vo ovie te{ki vremiwa na brojni isku{enija, a bez nikakvi ambicii za sugerirawe na nekakvo kadrovsko re{enie, bidej}i koj i da bide direktor te{ko }e gi re{i problemite, povikuvame samo na eden poprofesionalen odnos vo novinarskoto tretirawe na ovoj problem.

So po~it i blagodarnost za otstapeniot prostor:

[tipskite novinari i site mediumi vo [tip vo koi ima vraboteno novinari (so isklu~ok na "Radio [tip").