Makedonskiot premier Qub~o Georgievski, na sredbata na premierite na balkanskite dr`avi vo Budimpe{ta ostvari bilateralni sredbi so premierite na Bugarija Ivan Kostov, na Hrvatska, Ivica Ra~an i na Ungarija, Viktor Orban, kako i so koordinatorot na Paktot za stabilnost, Bodo Hombah.

So Hombah, Georgievski razgovara{e za pretstojnata donatorska konferencija na Paktot, za sredstvata {to Makedonija bi gi dobila, kako i za potrebata od poskore{na implementacija na Paktot za stabilnost. Kostov i Georgievski razgovarale za bilateralnata sorabotka me|u dvete dr`avi i za problemite vo regionot. Bilo konstatirano deka dvete vladi imaat identi~ni pogledi i stavovi okolu krizata vo SRJ i vo baraweto za pobrza implementacija na Paktot za stabilnost.

Vo ramkite na oficijalnata poseta na makedonskiot minister za nadvore{ni raboti na Danska zavr{i u{te edna aktivnost vrzana za nadopolnuvaweto na pravnata ramka na makedonsko-danskite odnosi, javuva specijalniot izvestuva~ na MIA.

Vo Ministerstvoto za socijalni raboti be{e potpi{ana Spogodbata za socijalno osiguruvawe me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Kralstvoto Danska.

Spogodbata od makedonska strana ja potpi{a ministerot za nadvore{ni raboti Aleksandar Dimitrov, a od danska strana, ministerot za socijalni raboti Henrik dam Kristensen, koj izrazi zadovolstvo {to prvata negova aktivnost na me|unaroden plan, kako nositel na ovaa funkcija, e tokmu potpi{uvaweto na vakviot dogovor.

Vo organizacija na Makedonskiot pres-centar, vo Ohrid se odr`a seminar posveten na pra{awata od pravnata za{tita na novinarite.

Vo prisustvo na pedesetina novinari od pe~atenite i elektronskite mediumi na Makedonija, kako i pretstavnici na novinarski asocijacii na Hrvatska, Rusija i na Me|unarodnata federacija na novinarite, Seminarot go otvori oficerot za vrski od Kancelarijata za odnosi so javnosta pri amerikanskata Ambasada vo Skopje, Jolanda Robinson.

Podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo Radovi{, vo sorabotka so otkupnite organizacii na tutun i Zdru`enijata na tutunoproizvoditeli od Radovi{ko, zapo~na so izdavaweto na `oltite kartoni za evidencija na proizvodstvoto na tutun vo godina{nava proizvodna rekolta.

Za ovaa cel, obezbedeni se 6.000 `olti kartoni so koi se o~ekuva tutunoproizvoditelite i otkupnite organizacii zaemno da se obvrzat na proizvodstvo i otkup na okolu 5.000 toni tutun koj i ovaa godina }e bide proizveden na povr{ina od 3.000 hektari. Najgolem del od ovie kartoni, odnosno okolu 5.000, se o~ekuva da gi potpi{at tutunoproizvoditelite - kooperanti na AD "Jaka Tabak" od Radovi{, so {to ova pretprijatie se o~ekuva i godinava da otkupi okolu 4.000 toni tutun.

"Sindikalniot odbor na FAS '11 Oktomvri' bara na rabotnicite, koi se vo {trajk, da im bide isplatena dekemvriskata plata; direktorot na Agencijata za obnova i razvoj, Vasil Tupurkovski, da im odgovori zo{to se docni so sredstvata za proizvodstvo na 120 avtobusi za Gana, dogovor {to toj go potpi{a vo oktomvri minatata godina; da se svika vonredno Sobranie na akcionerite; da se ras~istat rabotite okolu 'raskolot' vo Upravniot odbor na fabrikata, kako i etapno re{avawe na problemot so dolgot na fabrikata", re~e na pres - konferencijata pretsedatelot na Sindikalniot odbor, Novko Trajanov.

Toj poso~i deka na 31 januari godinava do direktorot na AOR, Tupurkovski, ispratile pismo vo koe baraat informacija za proektot "Gana", koj treba{e da zapo~ne minatata godina, a za koj po potpi{uvaweto na dogovorot vo oktomvri, treba{e da bide isplaten avans vo visina od 40 otsto od vkupnata vrednost na 120 avtobusi, {to iznesuva 10 milioni dolari.

Avansot, kako {to informira{e Trajanov, s# u{te ne e dobien i vo Fabrikata ima zastoj vo proizvodstveniot proces. Toj informira{e deka i pokraj nerentabilnoto rabotewe na FAS "11 Oktomvri" na ~lenovite na Upravniot odbor na fabrikata im bile isplateni vkupno 8.000 germanski marki vo tekot na dekemvri minatata godina i januari godinava. "Raskolot vo Upravniot odbor na Fabrikata najverojatno e poradi politi~ki presti`", re~e Trajanov.

Sindikalniot odbor najavi deka {trajkot }e prodol`i i oti rabotnicite imaat namera na 22 mart da odr`at protest.

Iljada i dvesta amerikanski marinci se na pat za Kosovo, kade {to }e u~estvuvat na manevrite na KFOR imenuvani kako "Dinami~en odgovor". Tie utrinava ja napu{tija Grcija, preminuvaj}i ja granicata so Makedonija od kade {to se upatija za Kosovo, soop{ti deneska gr~kiot General{tab, javuva MIA.

Osumstotini pripadnici na amerikanskata morska pe{adija, vo nedelata so dva voeni broda pristignale vo pristani{teto Litohoro i vedna{ prodol`ile kon Makedonija. Drugite 400 pe{adijci se istovarile vo solunskoto pristani{te, od eden nosa~ na helikopteri, zaedno so 50 transporteri i vedna{ prodol`ile kon Makedonija.

Gr~kiot General{tab soop{tuva deka se o~ekuva da pristignat u{te 200 polski i holandski vojnici koi{to so vozovi }e pristignat na Kosovo.

Ministerot za finansii na Republika Makedonija, Nikola Gruevski i Guvernerot na Narodna banka na Republika Makedonija Qube Trpeski, so delegacija, denovive u~estvuvaa na Godi{nata konferencija na konstituencata na Holandija vo Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond.

Na Konferencijata, koja pomina uspe{no, bea razgledani aktivnostite {to bea prezemeni izminatata godina pri pretstavuvaweto {to Holandija go vr{e{e na dvanaesette zemji {to gi pretstavuva vo Izvr{niot bord na Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka, me|u koi e i Republika Makedonija.

Prifatena e i platformata za aprilskiot interim - komitet kade Holandija, vo imeto na dvanaesette dr`avi {to gi zastapuva, me|u drugoto treba da se zalaga protiv predlogot za redefinirawe na ulogata na Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka vo smisla na namaluvawe na nivnata aktivnost i pomo{ta {to ja davaat.

Pokraj ova, makedonskata delegacija vo ostra konkurencija so Hrvatska, obezbedi slednata konferencija na konstituencata vo mart 2001 godina da bide vo Republika Makedonija.

Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, Savo Klimovski, na negovo barawe, go primi ambasadorot na Kralstvoto [vedska vo na{ata zemja, Mats Stafanson.

Glaven akcent vo razgovorot be{e staven vrz bilateralnite odnosi i situacijata vo regionot. Obostrano e oceneto deka postojat mo`nosti za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka, kako i pro{iruvawe na politi~kiot dijalog me|u Republika Makedonija i Kralstvoto [vedska.

Pretsedatelot Klimovski ja izrazi zagri`enosta vo vrska so najnovite nastani na Kosovo i vo Ju`na Srbija i ja istakna potrebata od prezemawe itni politi~ki akcii od strana na me|unarodnata zaednica za re{avawe na gorlivata sostojba, koja mo`e mnogu lesno da eskalira i da se pro{iri vo regionot.

Ambasadorot Stafanson najavi deka Vladata vo Stokholm go razgleduva pra{aweto za otvorawe {vedska ambasada vo Skopje i deka postojat mo`nosti povtorno na dneven red da se stavi vizniot re`im me|u dvete zemji.

So stavaweto potpis vrz Spogodbata za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe me|u Republika Makedonija i Kralstvoto Danska, zavr{i rabotniot del od prviot den od oficijalnata poseta na makedonskiot minister za nadvore{ni raboti, Aleksandar Dimitrov na Kopenhagen, javuva specijalniot izvestuva~ na MIA.

Spogodbata od makedonska strana ja potpi{a ministerot Dimitrov, a od danska strana, Peter Loft, permanenten sekretar vo danskoto Ministerstvo za taksi.

Gospodinot Loft potencira{e deka Republika Makedonija e prvata od porane{nite republiki na SFRJ koja potpi{ala vakva spogodba so Danska. Toj izrazi nade` deka vo najskoro vreme }e sledi i potpi{uvawe na spogodba za pottiknuvawe i za{tita na investiciite, so {to }e se zaokru`i osnovata za nepre~ena sorabotka na dano~nite i carinskite vlasti na dvete dr`avi.

Loft potseti deka va`en element od pravnata ramka od ovaa sfera na sorabotkata me|u Makedonija i Danska pretstavuva i Spogodbata za zaemna pomo{ vo materijata na carinite potpi{ana vo 1998 godina, vo Skopje.

Makedonskiot deloven centar (MDC) zapo~na so reklamna kampawa niz me|unarodniot pe~at so koja se obiduva da ja promovira trgovijata i investiciite vo Makedonija. Oglasi so sodr`ina so koja se objasnuvaat pogodnostite za investirawe vo Makedonija se objaveni vo londonskiot deloven dnevnik "Fajnen{l Tajms", londonskiot nedelnik "Ekonomist" i gr~kiot dnevnik "Katimerini".

Vo oglasite, Makedonija se opi{uva kako krstosnica na mo`nostite. "Strate{ki locirana na krstosnicata na Jugoisto~na Evropa, Makedonija }e igra klu~na uloga vo razvojot na regionot. Mala zemja so golem potencijal," se veli vo oglasite.

Pod naslov "Sega e vreme za investirawe" se dodava deka Makedonija ima mnogu da im ponudi na investitorite i trgovskite partneri: "Obu~ena i eftina rabotna snaga, niski danoci (samo 15% danok na profit), repatrijacija na profitot, dogovori za slobodna trgovija so sosedite so {to se sozdava pazar od 100 milioni lu|e". Duri se naveduva i postoewe na "stabilna politi~ka i ekonomska klima".

Na 18 mart 2000 godina, vo kafe - barot "Melani sport" vo Kratovo, proslavuvaj}i go verskiot praznik Todorova Sabota, Kiril Bajram~eski od Skopje, pod dejstvo na alkohol, so pi{tol koj{to go poseduval bez odobrenie, od nevnimanie ispukal eden kur{um i go povredil Qube Simjanovski od Skopje.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti protiv Bajram~eski podnese krivi~na prijava za storenoto krivi~no delo "predizvikuvawe op{ta opasnost", a od strana na Istra`niot sudija od Osnovniot sud od Kratovo mu e odredena merka pritvor vo traewe od 15 dena.

Vo vrska so fizi~kiot napad nad sudiite po prekinuvaweto na rakometniot natprevar pome|u ekipite na RK "Tutunski kombinat" od Prilep i RK "Vatrostalna Vardar" od Skopje, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi identifikuva{e storitelite. Toa se {est lica, vraboteni vo Agecijata za obezbeduvawe "Gardian" od Prilep protiv koi, po celosno dokumentirawe na slu~ajot, }e bidat prezemeni soodvetni zakonski merki.