EDINSTVEN HRAM BEZ ADMINISTRATIVNI PROSTORI

Vo 1991 godina zaminav vo SAD, vo ^ikago, kade {to, kako parohiski sve{tenik vo crkvata "Sveti Kiril i Metodij", rabotev sedum godini. Na parohija bev samo vo taa crkva, no pove}e od tri godini izvr{uvav dol`nost arhijerejski zamenik na Amerikansko-kanadskata makedonska pravoslavna eparhija, koga nadle`en arhijerej be{e pokojniot Arhiepiskop Mihail. Kako zamenik imav mo`nost da gi posetam i da sorabotuvam so site makedonski crkvi vo Amerika i Kanada.

Smetam deka mojata misija be{e uspe{na. Crkvata vo ^ikago ve}e edna godina be{e bez redoven sve{tenik, zateknav lo{a sostojba, kako i mnogu nesredeni raboti, a najva`na be{e podelenosta na parohjanite. Vedna{ vnesov anga`iranost za dovr{uvawe na zapo~natata nova crkva i nejzino osposobuvawe za aktivna upotreba. Toa uspeavme da go napravime za edna godina i ve}e slednata, 1992 godina, vo avgust, novata crkva be{e osvetena. Potoa, se redea mnogu aktivnosti i manifestacii. Se odr`a i vrvna eparhiska manifestacija, Crkovno-narodniot sobor na Eparhijata, i toa, samo edna godina po osvetuvawe na crkvata.

Najva`no e deka so moeto odewe gi smiriv raskaranite i uspeav da gi anga`iram vo dovr{uvawe na crkvata i nejzinoto vnatre{no ureduvawe, pa taa stana edna od najubavite hramovi na Severnoamerikanskiot kontinent. Vo nea se nao|aa ikoni od Makedonija, a se izraboti i rezban ikonostas. So eden zbor, taa stana centar za Makedoncite vo golemata svetska metropola ^ikago i po{iroko, a be{e posetena i od drugi nacionalnosti, kako i od drugi verski zaednici. Za sedum godini krstiv golem broj de~iwa i ven~av mnogu brakovi, ~isti makedonski i me{ani. Pre~ekavme i isprativme mnogu istaknati li~nosti od Makedonija, a organiziravme i makedonski koncerti i zabavi za na{ite.

PETKOVSKI: Eden od pova`nite nastani be{e posetata na pretsedatelot na Makedonija, g.Kiro Gligorov, {to be{e istoriski nastan i mo`ebi taa crkva nikoga{ pove}e nema da ima mo`nost da bide posetena od prviot ~ovek vo na{ata dr`ava. Toa be{e golema radost za site nas, a se razbira i gordost pred doma{niot faktor, bidej}i retkost e da se vidi svojot pretsedatel vo Amerika.

Pokraj sve{teni~kata dejnost, izvr{uvav i u~itelska, osnovav crkovno u~ili{te, a najmnogu me impresioniraa malite deca so interesot za makedonskiot jazik. Ima{e de~iwa koi ne go znaeja makedonskiot jazik i ne znaeja da pi{uvaat, no samo za 3-4 meseci ve}e dobro zboruvaa, a nau~ija i da pi{uvaat. Jas na moite parohjani im pomagav i vo drugi raboti. Po osamostojuvaweto na na{ata dr`ava, nemavme nikakva dr`avna slu`ba, nitu pretstavnik vo cela Amerika i Kanada od dr`avata, zatoa site uverenija, potvrdi, polnomo{tva, zaverki gi pravev jas, a na{ata dr`avata gi uva`uva{e. Go organiziravme i Referendumot na osmi septemvri 1991 godina, kako i popisot. Seto toa se odviva{e vo crkvata. Tamu ni{to ne se pravi bez sve{tenik, nitu radost, nitu taga.

PETKOVSKI: Se vrativ po moja `elba, po zavr{uvawe na vremeto, koe{to, zaedno so moeto semejstvo, go opredelivme. Porano sve{tenicite odea vo stranstvo na opredeleno vreme, no so izglasuvawe na noviot Ustav od 1994 godina, sve{tenicite vo stranstvo se tretiraat kako vo tatkovinata, a toa zna~i, dokolku nema drugi problemi ili potreba na slu`bata, mo`at da ostanat kolku {to sakaat.

PETKOVSKI: Hramot, 10 godini po osvetuvaweto, ne e kompletno zavr{en i ima mnogu raboti koi treba da se dovr{at. ]e napravime izbor na pova`nite, me|u koi se celosno ~istewe na vnatre{niot del, suterenot i dvornoto mesto, da se zografisa, no za toa se potrebni golemi sredstva. Za freskite, najmnogu se nadevam na daritelite, koi{to za izvesen prostor gi imame, ima dooformuvawe na ikonostasot i drugo. Vo dolniot del na Hramot imame edna prekrasna sala, koja }e ja koristime i za koncerti, a prostorot predviden za alei }e go koristime za pridru`ni prostorii, s# dodeka ne se re{i poinaku.

PETKOVSKI: Golemata otvorenost na Crkvata ja nagrduva nejzinata ubavina i va`nost. Mo`ebi zamislata za ovoj prostor porano bila poinakva, no denes, mnogumina reagiraat za vakvata sostojba. Vpro~em, taa treba da se distancira od drugite objekti, a i bezbednosta e mnogu pogolema, koga ima ograda. Mislam deka vo svetot nema crkva bez ograda. Nejzinoto ograduvawe e prioritetno pra{awe i dokolku dobijam blagoslov od nadle`nite, toa }e go napravam {to e mo`no poskoro.

PETKOVSKI: Ovoj hram, po mnogu ne{ta se razlikuva od drugite, a i po toa {to e edinstveniot koj{to nema administrativna zgrada, so site pomo{ni prostorii i kancelarii za sve{tenicite. Moite prethodnici se zanimavale so ova pra{awe, no dosega ne e prezemeno ne{to pokonkretno i poseriozno. Ova pra{awe zaslu`uva vnimanie i }e go re{avame, se razbira, spored mo`nostite.

PETKOVSKI: Popravkata na ~asovnicite e ote`nata, bidej}i majstorite treba da doa|aat od [vajcarija, no toa nas ne n# opravduva i }e gi popravime {to e mo`no poskoro.

Osvetluvaweto na okolinata na Crkvata go obnovivme neposredno pred Nova Godina i za bo`iknite praznici taa be{e mnogu podobro osvetelna. Okolu nea, na postoe~kite svetla treba da se izvr{i popravka, koja e vo tek, no za seto toa se potrebni sredstva i vreme.

PETKOVSKI: Zasega e neizvodlivo da se pu{tat javnite nu`nici, bidej}i eden del od istite se koristi kako magacinski prostor. Takvi nu`nici postojat vo dolniot del na kambanarijata. So oformuvaweto na dolniot del od Crkvata, kako i drugi potrebni prostorii, nu`nicite }e gi pu{time vo funkcija.

[to se odnesuva do ventilacijata i taa ne funkcionira dobro. ]e otvorime del od staklata za da mo`e da ima prirodna ventilacija.

PETKOVSKI: Jas ne bi mo`el da ka`am kakva e ~ujnosta na yvonata, no nema pri~ina da ne vi veruvam za slabata ~ujnost. Ovie kambani se izleani specijalno vo Avstrija, tie se kvalitetni i mogu te{ki. Mo`ebi vremenskite priliki nekoga{ popre~uvaat tie da se slu{aat podaleku i poubavo. Inaku, sekojdnevno se pu{taat dve: ednata e te{ka 300 kg., drugata 500 kg., dodeka najgolemata od 900 kg., se pu{ta na golemi prazni~ni denovi i zatoa mo`ebi, zvu~nosta nekoga{ e pogolema, a nekoga{ pomala.

PETKOVSKI: Na{eto bratstvo-sve{tenicite, se dolgogodi{ni parohiski sve{tenici, i skoro site izvr{uvale mnogu odgovorni funkcii vo Makedonskata pravoslavna crkva. Nivniot kvalitet e na visoko nivo i jas, kako stare{ina i koordinator na rabotite, nemam zabele{ki zatoa {to nivniot odnos kon rabotata i crkvata e revnosen i profesionalen. Nie rabotime na princip na dogovarawe i, na sostanocite, s# re{avame zaedni~ki. Se sostanuvame sekoj ponedelnik nautro, gi razgleduvame minatite raboti i se dogovarame {to treba da rabotime vo slednata nedela.

PETKOVSKI: Makedonska crkva, vklu~itelno i nie, ovaa godina ja zapo~navme vo duhot na 2000 - godi{ninata od Hristovoto ra|awe. Isto taka, nie proslavuvame i deset godini od osvetuvaweto na crkvata, pa taka, ovaa godina n# obvrzuva da go proslavime i toj jubilej. Centralnata proslava po povod 2000 godini od hristijanstvoto }e se odbele`i vo na{iot hram, na denot na Sveti Kliment, na 8.12. 2000 godina. Za toa Svetiot sinod ve}e donese Odluka i site nie se podgotvuvame za taa centralna proslava. Nie, pak, }e izdademe i posebna monografija za 10-godi{ninata od osvetuvaweto na Crkvata.

PETKOVSKI: [to se odnesuva do bdenieto, potpolno ste vo pravo. Nie, dokolku crkvata e zafatena so ven~avki, mo`eme da go koristime prostorot za kr{tevawe, toa e mala crkvi~ka, koja napolno odgovara za ve~ernite slu`bi, odnosno bdenijata. Vo skoro vreme toa }e se ostvari i nie }e otpo~neme so vakvite bogoslu`bi. Vo vrska so ven~avkite i vremeto koga tie gi izvr{uvame, ne mo`eme da primime vina, bidej}i vo mnogu slu~ai, niv gi uslovuvaat hotelite, kade {to po ven~avaweto se pravat veselbite. Poinaku be{e vo minatoto, no denes uslovite na `ivotot se izmeneti.

Vo mojata 30 - godi{na slu`ba, vo razni slu`bi na MPC, se trudev da dadam s# od sebe i da gi vlo`am moite sposobnosti za dobroto na na{ata Sveta crkva i na na{iot blago~estiv makedonski narod, koj e bogoqubiv i zaslu`uva golema po~it, zatoa mu slu`ev i }e mu slu`am do krajot na mojot `ivot.