Svadbeni obi~ai vo s. Gali~nik (3)

DENOT NA RAZDELBA - SVADBATA

Pi{uva: Biljana MANDARI]

Po promenata na nevestata vo nova ruba i nejzinoto otkupuvawe nastapuval i najte{kiot moment za nea - razdelbata so roditelskiot dom. Pritoa kako {to velele: taa "~inela `efa", t.e ne sakala da go napu{ti rodniot dom. "Dulavot", koj{to nevestata go nosela vo ovaa prilika na glava imal apotropejsko zna~ewe, ja {titel od uroci.

Koga nevestata ja ka~uvale na kow (na koj{to gi stavale i kov~ezite so ~eizot), prisutnite peele.

Nevestata se poklonuvala tripati pred ku}ata, a pritoa svekorot za plodnost i beri}et na mladite frlal preku nea leblebija, {e}er~iwa i drugo. Na sekogo kogo }e go sretnela po pat taa mu se poklonuvala, a pri pristignuvaweto kaj mom~eto tripati mu se poklonuvala na negoviot dom.

Pred domot so vino i poga~a ja pre~ekuvala svekrvata. Taa tripati ja "tupnuvala" (udirala) nevestata so poga~ata, {to se pravelo so `elba nevestata da bide plodna i da donese mir i beri}et vo ku}ata. Pritoa svekrvata velela: "@iti leb da me slu{a{".

Do pragot od ku}ata taa odela po "mutaf~iwa", poslani za da ja za{titat od lo{oto vlijanie, koe mo`elo nevestata da go poprimi dokolku odela po "gola" zemja.

Vo ku}ata nevestata prvo ja vodele kaj ogni{teto, kade {to ja "tupnuvale" so negovite sinxiri, za da bide taa zdrava i ve~na doma}inka vo domot. Poto~no, ovoj ~in go simboliziral povrzuvaweto na nevestata ne samo so mom~eto, negoviot rod tuku i so domot i negovite sveti mesta kako {to se pragot i ogni{teto.

Sledela "proverka" na nevestata, t.e. na nejzinite doma}inski sposobnosti, na pr.: taa zasejuvala bra{no ili zasukuvala. Potoa ja vodele nevestata vo kledot, kade {to taa "guveela" dr`ej}i vo racete "sramnik" ({amija koja nevestata ne ja ostava do krajot na svadbata). Dodeka taa "guveela" kaj nea doa|alo mom~eto, koe za da mu bide zdrava i bela nevesta ja poprskuval so vino. Za da ra|a ma{ki deca vo skutot & davale da dr`i ma{ko dete "tatkovo - majkino" (so `ivi roditeli). Deteto moralo da bide "tatkovo - majkino", bidej}i se pla{ele deka vo sprotivno bezdetnosta mo`e da gi snajde i mladite.

Prvata bra~na no}, vo domot na mom~eto, nevestata ja pominuvala so svoite drugarki - "~uvalenki".

Naredniot den, na Petrovden, okolu 10 ~asot se sobirale svatovite za da gi vodat mladite vo crkva, na ven~avka. Sekoj moment od svadbata bil propraten so soodvetni pesni.

Pred crkvata nevestata se poklonuvala tripati i povtorno ~inela "`efa" - ne sakala da vleze. I tuka se vnimavalo da se za{titat mladite od lo{ite vlijanija, koi doa|ale odnadvor: mom~eto noselo kapa, na racete na mladite prefrlale riza, najbliskite vo crkvata pravel `iv yid okolu niv itn.

Po izvr{uvaweto na crkovniot ritual sledele ~estitaweto i blagoslovuvaweto na mladite od strana na prisutnite. Pritoa, sekoj bil udiran po grb, za da se fati kako {to velele blagoslovot. Kon domot na mom~eto odat po drug pat, t.e ne po onoj po koj{to do{le, {to pretstavuvalo "zala`uvawe na zlite sili", koi mo`ele da im na{tetat na mlado`encite. Za lo{ znak se smetalo dokolku popat se sretnele dve svadbeni povorki. Vo takov slu~aj, nevestite ne smeele da se vidat poradi {to gi pokrivale so nekoj del od oblekata, bidej}i veruvale deka mo`e da & se slu~i ne{to lo{o na ednata od niv.

Vo domot na mom~eto, svadbarite bile do~ekuvani so bogato podgotvena trpeza. Naj~esti jadewa bile: ~orba, crn jagne{ki drob, belo sirewe, kajmak, kiselo mleko, sutlija{, leblebii, suvo grozje, lokum itn. Po "baknuvaweto roka" nevestata ja vodele vo kledot, a kaj nea doa|ale site onie koi{to sakale da ja vidat - "viduvaleni".

Ve~erata isto taka izobiluvala so najrazli~ni jadewa i meziwa. Zetot se prostuval so gostite i pridru`en od postariot pobratim odel vo kledot, kaj nevestata. Pobratimot i pobratimicata, koi gi pridru`uvale mladite voedno gi voveduvale i vo tajnite na bra~niot `ivot. Vo kledot nevestata go soblekuvala mom~eto - adet koj ostanal od vremeto koga mom~iwata gi `enele za postari devojki, {to se pravelo so cel vo domot da se donese rabotna raka. Toga{ mladite ja pome{uvale i `ivata (od cev~iwata), koja im bila davana da ja nosat za za{tita od lo{i o~i, uroci i magii. Za lo{ predznak se smetalo dokolku `ivata ne se izme{ala dobro, bidej}i toa bilo pokazatel za idniot `ivot na mladite.

Po "zatvaraweto na mladite", pobratimot od vratata kr{el edna {utka - grne polno so orevi, {e}er~iwa i leblebija, koja vo dadeniot moment ja simbolizirala plodnosta na mladite ("Kolku par~iwa tolku deca").

Za ~esnosta na devojkata vodele posebno smetka. Devojkata, koja ne ja za~uvala svojata ~est nanesuvala golem sram na semejstvoto, koe potoa bilo izlo`eno na niza neprijatnosti. Devojkata naj~esto ja vra}ale vo domot na nejzinite roditeli. @ivotot na nevestite, koi i pokraj s# ostanuvale vo domot na mom~eto bil mnogu te`ok i neprijaten i tie postojano bile podlo`eni na potsmev. ^esnosta na nevestata se obelodenuvala so poka`uvaweto na ko{ulata, a potvrduvaweto na istata pretstavuvalo golema radost za dvete semejstva i so nea se intenzivirala veselbata i gozbata vo domot na mom~eto.

Sledniot den sleduvalo vodeweto na nevestata na voda, za prvpat od nejzinoto doa|awe vo domot na mom~eto. Taa im polevala voda za da se izmijat, pri {to najprvo se miele kumot i svekorot, a potoa i drugite. Za ovaa prilika nevestata za "vodarite" imala podgotveno darovi. Vo ponedelnikot se podgotvuvala golema gozba i kaj mladite so pokloni doa|ale gostite - "poklonari".

So toa zavr{uvala gali~kata svadba za koja{to vo ovaa prilika dadovme kratok pregled osvrnuvaj}i se samo na del od kompleksot na adeti, koi e prosleden i zbogaten so soodvetni svadbarski pesni.

(Kraj)