DOGOVOROT NA VMRO-AVTONOMISTI^KA I ALBANSKIOT KOSOVSKI KOMITET

Esenta 1919 godina (vo vremeto pred potpi{uvaweto na mirovnite dogovori), Bugarija nemo}na da stori ne{to pove}e, se obide da izvr{i dopolnitelen pritisok na diplomatiite na Golemite sili od Antantata za revidirawe na klauzulite za teritorijalnite promeni vo Makedonija, vo zavr{niot tekst na dogovorot za mir. Za taa cel, be{e reaktivirana VMRO na Todor Aleksandrov, ~ii{to ~eti bea ufrluvani vo vardarskiot del od Makedonija pod okupacija na Srbija, odnosno Kralstvoto SHS. Pritoa, be{e objaveno deka VMRO ja prodol`uva borbata za avtonomija na Makedonija.

Monarhisti~kite i voeni krugovi vo Bugarija so dejstvuvaweto na VMRO smetaa da go dr`at postojano otvoreno makedonskoto pra{awe vo odnosite, posebno so Kralstvoto SHS, odnosno Jugoslavija, za ostvaruvawe na dolgoro~nite planovi zasnovani na politikata na revan{. Soglasno so tie i takvi interesi, VMRO be{e finansirana i vooru`uvana od bugarskata dr`ava. ^etni~kata aktivnost vo vardarskiot del be{e intenzivirana vo 1920 godina, vo vreme na sproveduvaweto na izborite pred ustavnoto konstituirawe na Jugoslavija. VMRO, vo novite uslovi po Prvata svetska vojna i so vospostavuvaweto na versajskiot povoen poredok na Balkanot i sekako, vo dogovor so bugarskite monarhisti~ki krugovi, ja promeni strategijata na dejstvuvawe. Oficijalno se otka`a od programskata opredelba da dejstvuva za osloboduvawe i prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija i objavi deka se bori za samostojna makedonska dr`ava.

Vo isto vreme, vo zapadniot del na Makedonija, dejstvuvaa mnogubrojni albanski aramiski bandi, poddr`uvani od Vladata na Albanija. Vladata vo Tirana, {to se odnesuva{e za odnosite so SHS, ja ima{e poddr{kata na Italija. Albanskata Vlada go zasili propagandnoto dejstvuvawe vo Kosovsko-metohiskata oblast preku tajniot Albanski komitet. Destabilizacijata na re`imot vo Makedonija, vo vardarskiot del i vo Kosovsko-metohiskata oblast be{e zaedni~ki interes na Bugarija i Albanija. Soglasno tie i takvi interesi, nivnite eksponentski organizacii bea upateni na tesna sorabotka. Teritoriite na dvete dr`avi bea pojdovni bezbedni bazi za prezemawe na akciite vo dlabo~inata na dr`avnata teritorija na Kralstvoto SHS, odnosno Jugoslavija.

Kon krajot na 1921 godina, VMRO na Todor Aleksandrov i Albanskiot kosovski komitet, po pove}emese~ni pregovori, na 20 avgust potpi{aa taen dogovor za zaedni~ko dejstvuvawe, {to vsu{nost, pretstavuva{e politi~ki Dogovor za ofanziven sojuz. So ~lenot 2 od Dogovorot se utvrduva{e, za cel na dejstvuvaweto na dogovornite komiteti: Osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i nejzino konstituirawe kako samostojna nezavisna dr`ava "Federalna Republika", po primerot na [vajcarija, od edna strana, i osloboduvawe na Kosovsko-metohiskata oblast (imenuvana kako provincija), delovi od Crna Gora (Plav, Gusiwe i dr.) oblasta ^amurija (Ju`en Epir) od Grcija i nivno obedinuvawe so albanskata dr`ava, na drugata strana.

So ~l. 4 se predviduva{e me|usebnata granica da ja opredelat dvete proektirani nezavisni dr`vi: Obedineta Makedonija i Golema Albanija. Sepak, VMRO i Albanskiot komitet ja dogovorija vo princip makedonsko-albanskata granica.

Vo vrska so grani~nata linija pome|u dvete proektirani nezavisni dr`avi: Obedineta Makedonija i Golema Albanija, obrnuvame vnimanie na slednive aspekti:

1. Albanskiot komitet prizna, a dogovorno be{e i opredelena makedonskata granica kon dene{nata Kosovsko-metohiska oblast da minuva severno od Ka~anik.

2. Za zapadna makedonska granica kon Albanija, se prifa}a{e postoe~kata grani~na linija pome|u jugoslovenskata dr`ava i Albanija. So toa {to, za gradot Debar se predviduva{e pravo na `itelite na samoopredeluvawe, pri definitivno razgrani~uvawe me|u dvete nezavisni dr`avi.

Za dostignuvawe na taka proektiranite granici, na dvete idni nezavisni dr`avi kon Grcija, ("albansko-gr~kata i makedonsko-gr~kata"), dvete dogovorni strani se obvrzuvaa zamno da se pomagaat i da sodejstvuvaat.

So Dogovorot se regulira{e vra}awe na makedonskite i albanskite begalci vo svoite zemji. Za grani~na linija be{e opredelena 1878 godina, kako godina na masovno emigrirawe, predizvikano so nastanite i promenite vo vreme na golemata Isto~na kriza.

VMRO i Albanskiot komitet dogovorija zaedni~ko dejstvuvawe so oru`ena borba i senarodni vostanija vo Makedonija i vo albanskite oblasti. Za koordinirawe na akciite i sorabotkata, be{e dogovoreno sekoj od dogovorenite strani da ima postojani pretstavnici. Pritoa se predviduva{e sojuzni{tvo so site "protiv srpski i protiv gr~ki sredini".

Sekako zaslu`uva vnimanie u{te pra{aweto, vo vrska so predmetniov Dogovor. A, toa e pra{aweto na legitimitetot na Albanskiot kosovski komitet (nezavisno, {to se rabote{e za nerelevanten politi~ki subjekt) da potpi{uva dogovor od vakov karakter, so koj se opredeluvaa granicite na proektiranata golema albanska dr`ava, vo vreme koga postoe{e samostojna albanska dr`ava so svoja legitimna vlada.

Vtoriot dokument na potpi{aniot Dogovor mu dava pogolema relevantna vrednost. Nema somnenie deka be{e iskoristen kako validen dokument od strana na vladata na fa{isti~ka Bugarija, "za op{tobugarski i dr`avni interesi", vo pregovorite so Vladata na fa{isti~ka Italija za razgrani~uvaweto na okupacionite zoni vo Makedonija. Na toa upatuva samiot fakt, {to tekstot na Dogovorot mu be{e predaden na pretsedatelot na Vladata na Bugarija, poslednite denovi na april 1941 godina, neposredno po vleguvaweto na armiite na fa{isti~kite sili vo Jugoslavija, respektivno i vo Makedonija.

Bugarskiot i albanskiot komitet, pretstaveni od dolupotpi{anite, definitivno se razbraa za pra{awata {to sleduvaat:

Dogovornite komiteti imaat za cel:

1. Da se oslobodi Makedonija i da se izgradi kako samostojna dr`ava {to }e go ima istoto politi~ko i administrativno ureduvawe kako [vajcarija (Federalna Republika), so svoi ekonomski i geografski granici.

2. Da se oslobodi albanskata provincija Kosovo i albanskata oblast ^amurija i da im se obezbedi definitivno obedinuvawe so Albanija.

Dogovornite Komiteti se obvrzuvaat da se borat so site sredstva i da ne se razoru`uvaat pred da se postignat nazna~enite celi.

Albansko-makedonskite granici pretstavuvaat pra{awe, ~ie{to razre{uvawe vleguva vo kompetencija na dvete idni sosedni dr`avi. Me|utoa, dogovornite komiteti se soglasni vo princip za idnite granici. Taa linija zapo~nuva od Cbevak, prodol`uva po planinite na Karadag (Crna Gora), pominuva me|u Elezhan i Ka~anik za da stigne na planinata [ara i sega{nata albansko-jugoslovenska granica, so toa ograni~uvawe {to `itelite na Debar }e go koristat svoeto pravo na samoopredeluvawe.

Dvete idni dr`avi }e mo`at da se razberat za site poedinosti i ispravki neophodni, za ekonomikata na dvete dr`avi.

Za regulirawe na albansko-crnogorskiot konflikt za albanskite oblasti {to bile zgrabeni od Crnogorcite vo 1878 i 1913 godina makedonskite komiteti za obvrzuvaat da im davaat poddr{ka na albanskite komiteti.

Dogovornite Komiteti se obvrzuvaat zaemno da se pomagaat za regulirawe na albansko-gr~kata i makedonsko-gr~kite granici.

Site makedonski i albanski emigranti, smetani od 1878 godina, }e se koristat so svoeto pravo da se vratat vo svoite rodni mesta za da zemat u~estvo vo opredeluvaweto na sudbinata na svojata zemja.

Dogovornite komiteti se zadol`uvaat da go organiziraat po mo`nost najgolemiot del od naciite i da gi podgotvat da zemat u~estvo vo borbata,

Organizaciite na dvata dogovorni komiteti }e bidat vo postojana sorabotka so posredstvo na nivnite pretstavnici. Sekoe zakonsko ili nezakonsko dejstvo }e bide izvr{eno po prethodna spogodba na tie pretstavnici.

Dogovornite komiteti se obvrzuvaat zaemno da ja olesnuvaat dejnosta na nivnite agenti vo Makedonija preku Albanija i Bugarija.

Dogovornite komiteti se obvrzuvaat da razvivaat sorabotka so drugi antisrbo-gr~ki sredini, vrz osnova na gornite odredbi.

Na Pretsedatelot na Vladata i minister na Narodnata prosveta na Bugarija, Bogdan Filov, za primen originalen primerok od Dogovorot me|u VMRO-avtonomisti~ka i Albanskiot kosovski komitet, potpi{an 1921 g.

Potvrduvam deka primiv od arhivata na pokojniot gen, o.z. Aleksandar Protogerov, preku g. Qubomir Stoen~ev, Sofija, originalen primerok od Protokolot sostaven na 20 dekemvri 1921 godina pome|u Albanskiot i Bugarskiot komitet.

Primeniot dogovor }e se koristi za op{tobugarski i dr`avni interesi.