MAJSKI ZA AVTONOMIJATA NA MAKEDONIJA

Pre`iveaniot teror i grabe` mu davale jasna slika na Majski, kako ~esen Makedonec i patriot deka makedonskoto pra{awe ne mo`e da go razre{i Bugarija kako bugarsko pra{awe, nitu pak balkanskite dr`avi kako balkansko pra{awe. Poznato e deka pod odredi{teto "bugarsko pra{awe" se podrazbira{e i krie{e idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, {to ne be{e vo interes na Makedonija i na drugite balkanski dr`avi. Tie od druga strana, za da ne se zgolemi Bugarija so prisoedinuvaweto na Makedonija kon nea, se trudele da se odr`i principot status kvo na Balkanot. Sepak i pod nazivot balkansko pra{awe, fakti~ki povtorno se kriela idejata za delba na Makedonija. Sovesnite Makedonci, me|u koi i Majski bile ubedeni deka makedonskoto pra{awe mo`e pravilno da se re{i samo kako ~isto makedonsko i toa po patot {to go trasira VMRO, {to be{e osvetlen od krvta i fakelite na Ilinden. Isto taka, poznato e deka vo Makedonija se vkrstuvaa interesite i na Golemite sili, {to od druga strana, govori za faktot deka makedonskoto pra{awe dobiva{e dimenzii i belezi na me|unarodno nere{eno pra{awe.

Makedonskata emigracija od Kru{evo i Kru{evsko vo Bugarija vo toa vreme, kako {to ni soop{tuva Majski, bila podelena na dve frakcii, ednata bila za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija i bila nare~ena "bela emigracija", a drugata "crna emigracija", koja{to se zalagala za avtonomija na Makedonija. Na ~elo na "belata" kru{evska emigracija bil postaven Naum Tomalevski, a na ~elo na "crnata" kru{evska emigracija - Nikola Kirov Majski. Me|u ovie dve frakcii se zarodila idejna borba, a ideolozi na ovie dve strui sred kru{evskata emigracija bile nekoga{nite bliski drugari i soidejnici, sega nepomirlivi neprijateli.

Naum Tomalevski gi napu{ti idealite za koi{to se borel, dodeka bil vo Kru{evo i ja prifatil idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, dodeka Nikola Kirov Majski im ostanal veren i dosleden na idealite na Iliden i avtonomjata na Makedonija kako samostojna dr`ava vo nejzinite etni~ki i geografski granici.

Na 2 fevruari 1914 godina pod pritisok na "crnata" emigracija na Kru{evskoto dobrotvorno bratstvo vo Sofija e odr`ano op{to vonredno Sobranie zaradi razgleduvawe na pra{aweto "Po koj pat da se odi za spasuvawe na tatkovinata" i da se zazeme stanovi{te.

Sobranieto se odr`alo vo prepolnata sala na toga{nata Dulgerska zgrada. U{te na samiot po~etok Majski ja otfrla tezata na Tomalevski kako "neosnovana, nepatriotska od makedonsko gledi{te i opasna ideja koja gi razbesnuva balkanskite dr`avi i im donesuva katastrofa na Makedonija i na Bugarija". Toj gi istaknal `elbite i streme`ite na Bugarite, Grcite i Srbite da se pro{irat, otkako }e se dokopaat do `ivoto telo na Makedonija i ja istaknal neophodnosta od cvrsto zastanuvawe na principot na avtonomijata na Makedonija, za{to toj e edinstveniot spas za nea.

Vo momentot koga Majski ja dr`el svojata re~ za avtonomijata na Makedonija vo salata izgasnalo osvetlenieto i makedonskiot izrod, pretsedava~ot Spiridon Velev ironi~no izvikal: "Taka }e izgasne i idejata na Nikola Kirov Majski za avtonomijata!" Mal del od niv rakopleskale. Toga{ Majski ja prifatil narakvicata za borba i vedna{ mu odgovoril:

"Mojata ideja za avtonomija, za nezavisna Makedonija, koja{to }e prestane da bide jabolko na razdorot na Balkanot, a }e se pretvori vo alka koja }e gi smiri, }e gi zbli`i i obedini balkanskite narodi vo op{t justrem po patot na politi~kiot, kulturniot i stopanskiot napredok, ne e elektri~no osvetlenie {to svetnuva i se gasne spored voljata na ovoj ili onoj i po ovaa ili po onaa pri~ina, tuku e sonce, gospodine Velev, koe{to nikoga{ ne gasne i koe{to gree, topli i dava `ivot! Idejata za avtonomija e sveta, kakva {to e taa za slobodata, voop{to! Va{ata ideja za prisoedinuvawe e utopija, i kako takva, taa e temna, a mojata e son~eva svetlina! (Se slu{nale silni rakopleskawa). ]e mi dozvolite g. Velev da potcrtam deka idejata za avtonomija, odnosno idejata za slobodata i nezavisnosta na tatkovinata, ne umira, kako {to ne umira narodot, koj{to se bori da ja spe~ali taa sloboda i nezavisnost, i sigurno }e ja spe~ali. Jas sum dol`en da ve uveram deka vie vrvite po pogre{en pat, za{to odite po temno ili da povtoram, idejata va{a za prisoedinuvawe e temina na koja{to & se raduvaat buvovite, a idejata za avtonomija e svetlina..."

I kakva koincidencija. Tokmu koga Majski go izgovoril zborot "svetlina" vo salata svetnala strujata, a prisutnite na Sobranieto gromoglasno izvikale:"Ura, da `ivee avtonomijata! Da `ivee svetlina!"

Vedna{ potoa nastanale prestrelki so zborovi od dvete zavojuvani strani. Na krajot e donesen zaklu~ok poedine~no da se glasa za rezoluciite na Tomalevski i na Majski. Tekstot na Rezolucijata na Tomalevski ne bil napi{an, no toj usno gi istaknal celite na negovata Rezolucija: "borbata za osloboduvaweto na makedonskite zemji nema da zapre, s# dodeka porobenite ne se prisoedinat kon majkata tatkovina Bugarija".

Proekt - rezolucijata na Majski se sostoela od 5 to~ki. Vo nea, me|u drugoto se veli:

1. Od s# srce ja iska`uvame svojata ogor~enost od nebratskiot odnos na Bugarija sprema makedonskiot rob, koj{to veruva{e vo nea i ja bogotvore{e i koga taa vo sojuz so Srbite, Grcite i Crnogorcite go oslobodi od turskoto ropstvo go vpregna vo bratsko ropstvo, {to be{e pri~ina da bide razdroben na ~etiri dela;

2. Go kreva visoko glasot na protest protiv prestapni~kata bugarska politika na delba i grabe`, zatskrivana zad primamlivata deviza "Vojna za osloboduvawe na bratot rob";

3. Izjavuva i dava na znaewe pred izmameniot bugarski narod i pred site slobodoqubivi i progresivni narodi i organizacii vo svetot, deka od deneska, pa natamu Kru{evskoto dobrotvorno dru{tvo vo Sofija kako veren izrazuva~ na voljata i streme`ite na site kru{ev~ani, bez razlika na narodnosta i veroispovedta, so site svoi sili i legalni sredstva }e vojuva za triumfot na idealot na Ilinden - Avtonomna Makedonija i cvrsto }e se pridr`uva za principot "Makedonija samo na Makedoncite";

4. Go moli Dvorot, Vladata i centralnite biroa na site politi~ki partii vo Bugarija, ako iskreno mislat za slobodata na bratska Makedonija, da gi naso~at svoite usilbi kon nejzino celosno osloboduvawe i izdigawe vo avtonomna politi~ka edinka;

5. Go zadol`uva Nastojni{tvoto na Bratstvoto da ja napravi predmetnata Rezolucija dostapna do bugarskata Vlada i partiskite biroa, a isto taka da ja isprati i do site makedonski bratstva i dru{tva vo Bugarija i nadvor od nea za da gi pokani da go sledat nejziniot primer".

Sobranieto so burni aplauzi i ovacii, so apsolutno mnozinstvo ja prifatilo Rezolucijata na Majski. Se razbira, toa im zadalo te`ok udar na golemobugarskite patrioti na Tomalevski, za ~ija{to Rezolucija ne mo`elo da stane zbor.

No, so cel da go isperat sramot "bugarskite patrioti" svikale Vtoro vonredno sobranie na Bratstvoto so cel da se izvr{i revizija na prifatenoto re{enie na Prvoto sobranie. Na ova Sobranie bile pokaneti site "blagonade`ni" i eden edinstveno "neblagonade`en" - Majski. Toa go napravile za da imaat so kogo da vojuvaat. Na Sobranieto nemalo "avtonomisti", bidej}i ne bile pokaneti. Toga{ pretsedava~ot na Sobranieto Spiridon Velev mu se obratil na Majski: "E, kade ti se tvoite palistogovci i palislamovci sega da te za{titat". Ti se ~udam zo{to si se zainatil i ne vrvi{ zaedno so site ovci ami, kako koza, izbegnuva{ i se oddeluva{ od stadoto! Dali ne sfa}a{ deka ovde ne si vo Makedonija, tuku vo Bugarija, i }e pobara{ slu`ba za da pre`ivee{. Koj }e ti ja dade! Ovca koja{to se deli od stadoto, volkot ja jade, veli narodot".

Faktite podocna poka`aa, koja politika be{e katastrofalna za Makedonija.