Zimata vo najgolemiot turisti~ki centar OHRID, BISER NA BALKANOT Pi{uva: Marina STAMENKOVA
B istrite vodi na sinoto ezero, opkru`eni so `ivopisni planini, u{te od najstari vremiwa gi privlekuvale lu|eto na negovite bregovi. Ona {to i denes go pravi gradot interesen, pokraj prozra~nite ezerski vodi e i `ivopisnosta na manastirite i crkvite, koi vo Ohrid i okolinata gi ima vo golem broj, kako dokaz za bogatoto kulturno-istorisko minato na na{iot narod.LEGENDATA ZA GRADOT Spored legendata, gradot go osnoval Kadmos, a imeto Ohrid pak e nastanato od anti~kite imiwa Lihnid, Lihnidos, preku formata Lihrida. Vo Lihnid i negovoto po{iroko podra~je, od negovoto osnovawe pa do docnata antika spored istoriskite podatoci `iveele Ilirite i Desaretite. Desaretskiot beleg na ovoj grad go potvrduvaat i nekoi natpisi, od koi eden e postaven vo ~est na carot Gordijan. Vo 353 godina koga Filip II Makedonski vleguva vo ovoj grad se spomenuva imeto Lihnidos kako ime za Ohridskoto Ezero, a gra|anite na Lihnid se spomenuvaat kako Lihnidjani. Gradot Lihnid bil poznat so livnicata kade {to pravel svoi pari, na edna strana se nao|a makedonskiot {tit so yvezda vo sredinata, a na drugata la|a i natpisot Lihnidion. Vo vizantisko vreme Lihnid e metropola na Eparhijata Nov Epir i Slovenite go zazemaat od Vizantijcite. Kako najstari spomenici na gradot Lihrid, osven dosega pronajdenite pari, mo`e da se smetaat i stariot teatar, grobnicata kako i pove}e kameni spomenici smesteni vo prostoriite na Narodniot muzej vo Ohrid, ili vyidani po razni objekti od podocne`niot period. ZIMSKA IDILA VO OHRID Ako vo zimskiot period od godinata se zateknete vo Ohrid, toga{ nema da gi po~uvstvuvate letnite turkanica predizvikani od mno{tvoto turisti pokraj kejot i ohridskite kaj~iwa po ezeroto. Toga{ ne vi preostanuva ni{to drugo osven da se voshituvate na prekrasnite ezerski {iro~ini i tipi~nata ohridska arhitektura, koja pleni so svojot monumentalen izgled vo koe bilo vreme od godinata. Vetrot, koj duva od viso~inite na Gali~ica kako da go razleva duhot od damninite toga{ koga vladeel makedonskiot car Samuil, ~ija{to tvrdina so gordost se izdiga nad gradot. Vo edno takvo nedelno popladne na kejot mo`ete da sretnete de~iwa, koi so svoite dedovci gi hranat lebedite i jatoto galebi, gra|ani koi gi podizla`alo zimskoto sonce da izlezat pokraj Ezeroto na pro{etka i neminovno penzionerite koi si evociraat spomeni od mladosta, za vojnite koi{to gi pre`iveale i za toa kako nekoga{ se `iveelo vo ova grat~e pod Kaleto. A, grat~eto pod Kaleto nekoga{ be{e samo dve-tri ulici i najstaroto Vla{ko maalo, ni veli dedo Trene i dodava, celiot grad be{e pod tvrdinata, a seta ramnina kade {to e sega gradot be{e pod voda. Eve, {to trgal mori mome, narodot od kraj do kraj ne se znaj dali ima pove}e lu|e izginato od kameweto na tvrdinata i {to vojni ima videno taa tvrdina, da bi ne do{lo toa vreme na vojni, prodol`uva dedo Trene, a vo negovite se}avawa s# u{te se sve`i nastanite od Vtorata svetska vojna, od borbite i povoeniot period koga se rabotelo vo imeto na Centralniot komitet i partijata. Vo toj period, se se}ava dedo Trene vo seloto Vrbjani rabote{e tkaja~nica, kade na razboi ve{tite race na devojkite tkaeja prekrasni kilimi od ~ista volna so izvorna makedonska {ara, i od tuka se prodavaa niz celata zemja. Bea toa ubavi vremiwa, sigurni i bezbedni, so nostalgija vo svojot treperliv glas se se}ava dedo Trene, koj so svojot prijatel dedo Naume kako i sekoja nedela sedat vo parkot pokraj Ezeroto tro{ej}i gi svoite penzionerski denovi. |
|