Mavrovi Anovi, op{tina za koja denovive mnogu se govori

VLASTA NE SMEE DA PRAVI [TO SAKA!

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

  • Se {pekulira, i vo redovite na VMRO - DPMNE i na PDPA, deka Op{tinata }e ja prezemat vo naredniot period, no jas sakam da istaknam deka nie se borime za Mavrovi Anovi, za regionot, a ne za vlast
  • Imame najaveno nekolku sredbi so odgovornite vo resornite ministerstva i so lu|eto od Agencijata za razvoj na Republika Makedonija, no od nivna strana ne naidovme na razbirawe
  • Nas ni e dovolno i da se samofinansirame, samo da opstoime

Pove}eto sela od severozapadna Makedonija denes vleguvaat vo op{tinata Mavrovi Anovi. Taa si go najde svoeto mesto me|u 123-te op{tini vo dr`avava. Postoi ve}e tri godini. Nejzinoto prvo osnovawe e vo 1965 godina, potoa e ukinata, a ovie sela bea pod Gostivarskata op{tina, za povtorno da bide vozobnovena. Mavrovi Anovi e edna od najgolemite op{tini vo dr`avava. Zafa}a povr{ina od 477 kvadratni kilometri i vo nea `iveat 1.470 iljadi `iteli (so popisot od 1995 godina). Vo Mavrovi Anovi ima 25 naseleni mesta. Naselenieto e me{ano, 40 procenti albansko, nad 50 procenti se Makedonci, a ostanatiot del od naselenieto se Makedonci so islamska veroispoved i mal procent Srbi. ^isto albanski sela se pet, sedum - osum sela se so me{ano naselenie, a drugite sela se so makedonsko naselenie. Najgolemata skoncentriranost na turizmot, osobeno na zimskiot, vo regionot, e vo seloto Mavrovo koe{to e i centar na glavnite aktivnosti vo Op{tinta kade {to i najmnogu le`i idninata za natamo{en razvoj na ovoj del na Makedonija. Vo severozapadniot del na dr`avava, vo Mavrovi Anovi, poslednive godini se slu~uvaa niza problemi, ima{e i golemi migracioni dvi`ewa (iseluvawa na Makedoncite, zgolemuvawe na albanskoto naselenie). Denes, Op{tinata ima formirano Sovet i dobro funkcionira. Od 1997 godina, Mavrovi Anovi napravi Programa. Programskata opredelba be{e 25-te sela, do 2000-ta godina da bidat asfaltirani, da bidat napoeni so elektri~na energija, a do niv da stigne i mobilnata telefonija, no komunikacijata pome|u Op{tinata, organite na lokalnata samouprava i vlasta poslednive dve godini, od 1998 godina, ne funkcionira.

"Site moi obidi so ministerstvata i instituciite na lokalno i dr`avno nivo se zatvoreni", veli Sreten Lazareski, gradona~alnik na op{tina Mavrovi Anovi, so kogo go vodevme razgovorot.

ZAKONOT ZA LOKALNA SAMOUPRAVA

"Nepomagaweto na Op{tinata od aktuelnata vlast, poto~no od dr`avata, i osobeno finansiskoto nepomagawe, e poradi toa {to aktuelna vlasta vo Mavrovo e na SDSM. Zatoa, od 1999 godina rabotite se blokiraa, a komunikacijata me|u dr`avata i ovde{nata lokalna samouprava e svedena na minimum, re~isi ne postoi". "Taka na primer", veli g. Lazareski, "od 1997 godina do 1998 godina, na ovoj prostor se gradea parkinzi i pati{ta, bea pu{teni nekolku vodovodi, se investira{e i vo ras~istuvawe na skija~kite pateki itn., no so doa|aweto na VMRO - DPMNE na vlast investiraweto zamre, a vratite od dr`avnite institucii kon Op{tinata bea zatvoreni". "Vakvoto reagirawe na vlasta e so politi~ka zadnina, a toa pridonesuva za blokirawe na rabotite vo mestata kade {to vladee SDSM. Sepak, nie ne se otka`uvame. Imame dostaveno nekolku programi od lokalen karakter do Agencijata za razvoj na Makedonija i do Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo". "Imame najaveno nekolku sredbi so odgovornite vo resornite ministerstva i so lu|eto od Agencijata za razvoj na Republika Makedonija, no od nivna strana ne naidovme na razbirawe", veli Sreten Lazareski.

Na pra{aweto kakvi se razmisluvawata na aktuelniot gradona~alnik na op{tinata Mavrovi Anovi za donesuvawe na zakonot za lokalna samouprava, gradona~alnikot Sreten Lazareski veli:

" So noviot zakon koj{to go pravi Ministerstvoto za lokalna samouprava se ima nekoja presmetka, no jas tvrdam deka Mavrovi Anovi, op{tina koja{to e registrirana so Zakonot, }e opstoi i deka nema da bide cel na partiski prestrelki {to e za dobroto i idninata na celiot region i po{iroko. Se {pekulira, i vo redovite na VMRO - DPMNE i na PDPA, deka Op{tinata }e ja prezemat vo naredniot period, no jas sakam da istaknam deka nie se borime za Mavrovi Anovi, za regionot, a ne za vlasta. Nas ni e dovolno i da se samofinansirame, samo da opstoime. Mavrovo i site sela vo okolijata imaat bogatstvo, ima vodi i {umi, go imaat Nacionalniot park koj e eden od najgolemite vo Evropa, ovoj region ima prekrasna priroda. So Skija~kiot centar, pak, se otvora nova idnina. Jasno e deka vo Mavrovo treba u{te da se invistira, da se vlo`uva, da se gradat novi turisti~ki objekti, `i~arnici, da se postavat novi ski - liftovi, napravat novi stazi i parkinzi. Nie imame petgodi{na programa ~ie ispolnuvawe e ote`nato, no sepak na nea zasileno i aktivno se raboti".

MEDIUMSKA PRESIJA

Denovive se vodi i mediumska presija deka vo Mavrovo treba ne{to da se menuva, {to velite vie za toa?

"To~no e toa deka se vodi mediumska presija deka vo Op{tinata, a posebno vo Skija~kiot centar treba ne{to da se menuva, no i bez ovie komentari se vlo`uva{e i vlo`uva vo razvojot na turizmot, vo Mavrovo i vo seop{tiot razvoj na Op{tinata. Mavrovo site ovie godini se nadgraduva i sekomu mu se otvoreni vratite za finansirawe vo turizmot {to pretstavuva dobro i za dr`avata, a ne samo za ovaa Op{tina. Ottuka, aktuelnata vlast ne smee i ne mo`e da pravi {to saka so Mavrovo".