Razmisluvawa na studentite

VO SENKA NA ZAKONOT ZA VISOKO OBRAZOVANIE

Pi{uva: Marjan NIKOLOVSKI

Denovive, na golemo se zboruva za statusot na Albancite vo idniot zakon za visoko obrazovanie. Poto~no re~eno za legalizacijata na parauniverzitetot vo Mala Re~ica, koj od neodamna se preseli vo svoite novi prostorii vo Tetovo. Vo posledno vreme bukvalno sme "terorizirani" so razni debatirawa na ovaa tema od lica od najrazli~ni profili na stru~nost i obrazovanie preku elektronskite i pe~atenite mediumi, so razni tribini, soo~uvawa, lavirinti, anketi, razgovori, emisii od razli~ni agli, profili, pa duri i specijalni reporta`i na taa tema. Mo`eme da gi slu{neme mislewata na razni pretstavnici na politi~ki partii, zdru`enija na gra|ani, nevladini organizacii, politi~ki subjekti so stru~na osnova od ovaa problematika, profesori, pisateli, novinari, lekari, doktori na nauki, lica od drugi konfesii, mislewa na stranski komesari, mislewa na razni agenti, delikventi, narkomani, obi~ni smrtnici, zemjodelci, iznemo{teni i izma~eni ste~ajci, klo{ari, tehnolo{ki vi{oci, maratonski kriminalci na kratki pateki, policajci, moralno nepodobni, pa duri mislewa i na maloletnici.

Isto kako vo teatar. Site go raska`uvaat, objasnuvaat i iznesuvaat problemot so visokoto obrazovanie na Albancite vo Makedonija. Problem navistina postoi i toa nikoj ne go osporuva, no postojat i mnogu drugi vistinski problemi so visokoto obrazovanie vo Makedonija.

Namesto komentar vo prodol`enie prenesuvame razmisluvawa na nekoi od studentite i profesorite. [to mislat tie za postoe~kiot Zakon za visokoto obrazovanie i dali smetaat deka vo ovoj del od visokoto obrazovanie se potrebni izmeni?

"Vo potsvesta na site sovesni inteligentni gra|ani na Makedonija e deka visokoto obrazovanie e zastarena tehnika i izminat socijalisti~ki metod. Apsolutno deka e potrebna promena vo Zakonot za visoko obrazovanie" - izjavi edna studentka. Mnogumina od studentite me|u koi ja sprovedovme ovaa anketa se soglasija so razmisluvawata na ovaa studentka i potvrdija deka vo visokoto obrazovanie postojat golemi problemi. "Da, postojat i toa mnogu, po~nuvaj}i od predavawata koi{to apsolutno se svedeni na edna praktika vo koja profesorot zboruva, a ostanatite studenti slu{aat, {to predizvikuva monotonija, a istovremeno e i pri~ina na narednoto predavawe, profesorot da zboruva, a nikoj da ne go slu{a" - istakna eden student od Ekonomskiot fakultet. Predavawata na pove}eto fakulteti za redovnite studenti se zadol`itelni, no niz razgovorot so studentite dojdovme do zaklu~ok deka mnogumina od niv voop{to ne gi posetuvaa.

Problem za studentite mo`ebi i najgolem e literaturata koja {to tie treba da ja koristat za ispitite. "Soodvetnata literatura e mnogu retka - na nekoi fakulteti voop{to ne postoi, a dodeka pak na makedonski jazik re~isi i ja nema, a onaa {to ja ima e vo avtorstvo na nekoi profesori koi nam, na studentite ni ja plasiraat po mnogu visoki ceni. Toa navistina ne e fer" - zabele`a edna revoltirana studentka, koja vo racete dr`e{e u~ebnik na srpski jazik.

Od druga strana, vo razgovor so nekoi od profesorite izvedovme zaklu~ok i za nezadovolstvoto na profesorite od studentite. "Prisustvoto na studentot na predavawata e samo plus za nego, od kade {to mo`e da nau~i ne{to pove}e" - e obrazlo`enie na eden profesor.

Na~inot na izveduvawe na ispitite e u{te eden od problemite so koj se soo~uvaat idnite akademski gra|ani. "Jas smetam deka e potreben sredno{kolski na~in za ispra{uvawe, kako {to toa e slu~aj vo site evropski civilizirani dr`avi. Na~inot na ispra{uvawe od tipot odgovor na tri pra{awa od celokupniot materijal e nesoodveten, bidej}i so toa profesorot ne mo`e da zaklu~i dali studentot u~el za da nau~i ili pak u~el samo za da go polo`i ispitot, {to e ~est slu~aj. Seto ova podocna doveduva do slu~ai da imame diplomirani ekonomisti ili pravnici, a tie da ne znaat da izvr{at ni obi~na zavr{na smetka ili pak da napi{at tu`ba ili `alba. Ovoj na~in ne vodi do kvalitetni kadri koi{to utre sebesi }e se narekuvaa makedonska inteligencija" - dodade eden student od Fakultetot po novinarstvo vo Skopje.

Revoltot od birokratiziranata administracija nare~ena Studentski pra{awa e re~isi ednoglasen - "nema, ne postoi pobirokratizirana slu`ba od Studentski pra{awa, tie rabotat samo dva ~asa vo denot so studentite i zamislete toa za niv pretstavuva optovaruvawe. Apsolutno ne se uslu`livi" - ni re~e edna studentka, koja{to ~eka{e red za da prijavi ispit.

Razlikite me|u tehni~kite i op{testvenite fakulteti, e vo na~inot na koj se izveduva nastavata. Edinstveno, tehni~kite fakulteti izveduvaat prakti~ni ve`bi, a na fakultetite za op{testveni nauki toa e redok slu~aj. Na Fakultetot za novinarstvo postoi samo eden stru~en predmet. Novinar se stanuva vo redakcija, zatoa tie treba da bidat redakcija, a ne grupa studenti. Potrebna e praktika, koja za `al, mnogu malku ja ima. Dva ~asa predavawa i eden ~as praktika nedelno i toa od eden stru~en predmet e premalku. Da se stane dobar novinar potrebna e stru~na podgotovka, a studentite na Fakultetot za novinarstvo, re~isi ja nemaat. So vakvo visoko obrazovanie nema kvalitena idnina, mo`ebi vo minatoto visokoto obrazovanie bilo dobro i proizveduvalo kvalitetni kadri kako {to se sega{nive, no svetot se menuva, neli!? Zatoa e potrebna promena i vo visokoto obrazovanie.