Gordana Janakievska, asistent po speleolo{ki turizam

BOGATSTVO VO UTROBATA NA ZEMJATA

Razgovarala: Marina STAMENKOVA

  • Speleologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvaweto na pe{terite, a speleolozite se lu|e koi se zanimavaat so ispituvawe i otkrivawe na pe{terskite ubavini i koi, vo eden avanturisti~ki duh i po`rtvuvanost, postojano rabotat na otkrivaweto na novi pe{teri i nadgleduvawe na postojnite

Makedonija raspolaga so mnogu prirodni ubavini koi mo`eme da gi vidime na povr{inata na zemjata, a isto taka, taa vo svojata utroba krie biseri i ubavini za koi lu|eto i ne se svesni deka postojat. Ona {to prirodata besprekorno & go podarila na na{ata zemja i go sokrila dlaboko vo nejzinata vnatre{nost se prirodnite pe{teri koi skrieni od okoto na ~ovekot i nadvore{nite vlijanija nudat poseben, specifi~en pejsa` i u`ivawe. Speleologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvaweto na pe{terite, a speleolozite se lu|e koi se zanimavaat so ispituvawe i otkrivawe na pe{terskite ubavini i koi, vo eden avanturisti~ki duh i po`rtvuvanost, postojano rabotat na otkrivaweto na novi pe{teri i nadgleduvawe na postojnite.

Edno takvo speleolo{ko dru{tvo koe ve}e podolgo vreme egzistira na na{ite prostori e speolo{koto dru{tvo "Peoni" , a ne{to pove}e za negovoto postoewe i aktivnostite {to gi vr{i ova dru{tvo porazgovaravme so Gordana Janakievska, asistent za speleolo{ki turizam vo SD " Peoni".

Gospo|o Janakievska, koga e formirano Dru{tvoto i kakva e negovata organizaciona postavenost?

JANAKIEVSKA: Speleolo{koto dru{tvo "Peoni" e formirano na 12.11.1969 godina, kako neformalna grupa na vqubenici vo pe{terite i prirodata. Organizaciono, SD "Peoni" e podeleno na osum komisii, edna Uprava i edna Spasitelna stanica. Me|u komisiite }e gi spomenam Komisijata za speleologija, speleoarheologija, fotospeleologija, speleoalpinizam i dr., a vo naredniot period se planira formirawe na Komisija za speleonurkawe i speleobiologija.

Koja e misijata na Speleolo{koto dru{tvo i koi se aktivnostite {to gi prezema?

JANAKIEVSKA: Misijata na Speleolo{koto dru{tvo "Peoni" i negovata osnovna zada~a e istra`uvawe, promovirawe i za{tita na pe{terite vo Republika Makedonija, koja raspolaga so nekade okolu ~etiristotini pe{teri, a polovinata od niv se otkrieni i istra`uvani od ova Speleolo{ko dru{tvo.

So tekot na godinite, najgolemite istra`uvawa se vr{eni na Matka i vo 1994 godina, prostorot na Kawonot Matka se proglasuva za Spomenik na prirodata - Kawon Matka, a SD "Peoni" se nazna~uva za subjekt koj }e vodi gri`a i odr`uvawe na Spomenikot na prirodata.

Dru{tvoto prezema aktivnosti za za{tita na pe{terite i kulturnite spomenici na Matka, me|utoa e nemo}no da intervenira vo koj bilo slu~aj bez soglasnost na Gradskoto sobranie. Dru{tvoto mo`e edinstveno da uka`e na negativnite vlijanija {to se vr{at vrz pe{terite od koi golem del se i crkvi {irum Makedonija, a posebno vo regionot na Matka kade {to postojat mnogu crkvi i tvrdini koi se ostaveni na zabot na vremeto.

Dali sorabotuvate so Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i kako tie se gri`at za sostojbata na tie kulturno - istoriski spomenici?

JANAKIEVSKA: Vo prostorot Matka postojat deset pe{teri i dve jami, a vo nekoi od niv se najdeni koski od pra`ivotni. Isto taka, na toj prostor postojat i mnogu crkvi, na primer, crkvata "Sv. Andreja" od 14 vek, crkvata "Sveta Troica" i dr. koi ne se dovolno za{titeni. Nie, kako Dru{tvo, vo nekolku navrati interveniravme do Zavodot za za{tita na spomenicite no, ne naidovme na razbirawe i s# se sveduva na faktot deka se nema dovolno sredstva za da se za{titi toa kulturno bogatstvo koe sekojdnevno propa|a. Vo posleden period, indirektno, se pojavuva i edna druga opasnost, pokraj bregot na ezeroto se gradat ribarski ku}i~ki koi podocna }e se pretvorat vo ne{to drugo, me|utoa i vo taa oblast na{ite mo`nosti se ograni~eni.

Kakva e sorabotkata so drugite speleolo{ki dru{tva i koi se aktivnostite {to }e gi prezemete vo idnina?

JANAKIEVSKA: Vo sorabotka sme so speleolo{kite dru{tva od Bugarija, Romanija kade {to bea na{i speleolozi, potoa Anglija, Francija i dr. Na{a cel e, prvenstveno, da ja promovirame mo`nosta na turisti~ko isplatuvawe na toj region, sekako so pomo{ na nadle`nite organi i Direkcijata za turizam. Za taa cel vo periodot od 12 do 15 april }e se odr`i turisti~ka berza vo Makedonija na koja }e prisustvuvaat turisti~ki agencii od stranstvo. Celta na proektot }e bide da se napravi edna oficijalna promocija na Matka i, so izdavawe na turisti~ka karta za ovoj region, turistite da mo`at da se zapoznaat so pe{terite, crkvite, branata i s# ona {to go nudi ovoj priroden rezervat. Se planira da se organizira besplaten prevoz do Matka, so avtobusi koi }e trgnuvaat od Skopskiot saem i vo utvrdeniot den }e se odr`i edna celodnevna promocija na regionot na Matka. Vo tek e osvetluvaweto na pe{terata "Vrelo", vo sorabotka so FARE - pogramata i toa }e bide prva pe{tera vo Makedonija prisposobena za poseta na turisti. Inaku, toa e edna prekrasna pe{tera so stalaktiti i stalagmiti i ezerce vo vnatre{nosta.

Isto taka, eden od proektite na Dru{tvoto e i kampawata za za{tita na pe{terskite ubavini, bidej}i vrednosta na stalaktitite i stalagmitite se vnatre vo pe{terata i tie samo vo toj prostor go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe i ubavina. Tie se `ivi objekti koi so godinite stanuvaat s# poubavi, a za nivnata vrednost govori i faktot deka za sozdavawe na eden stalaktit, za da porasne eden santimetar, se potrebni deset godini, a stalaktitite koi{to se dolgi dva metra, se stari petstotini godini.

Koi se uslovite za da se stane ~len na Dru{tvoto?

JANAKIEVSKA: Nie sme otvoreni za sorabotka i dru`ewe so sekoj koj{to }e projavi takva `elba . Osnovni uslovi za priem vo na{eto Dru{tvo se qubov kon prirodata, zdrav duh i `elba za avantura i u`ivawe vo prirodnite ubavini.

Vo naredniot period, Komisijata ima namera da gi prezeme site aktivnosti za za{tita i za~uvuvawe na Spomenikot na prirodata - Kawonot Matka. Za taa cel, Komisijata ima potreba od novi ~lenovi koi }e se vklu~at vo aktivnostite vo za{tita na Matka. Za taa cel, dobrodojdeni se site vqubenici vo prorodnite ubavini na Matka i onie koi imaat idei za nadminuvawe na sega{nite problemi so koi taa se soo~uva.


Legendata za Bojana: Bojana se se vikala prekrasnata gospodarka na Markov grad vo koja se vqubil nekoj tur~in, otkako taa go odbila toj sakal nasila da ja zeme i so svojata vojska go napadnal Markov grad. Bojana se sprotivstavuvala hrabro i ubila sedumdeset turci. Koga videla deka i nema spas skoknala vo Treska od karpata {to go nadvisuva gradot. Vo znak na odmazda Turcite go razurnale Markov grad.


Malkumina znaat deka vo neposredna blizina na Skopje postoela feudalna tvrdina "Markov grad" koja se nao|a na samiot vlez na Matka, od desnata strana i datira od prviot do ~etvrtiot vek, a povtorno za`ivuva nekade od 13 i 14 vek.


Legenda za crkvata "Sv. Andreja": Po kosovskata tragedija, kralot Marko se vra}al so bratot Andreja pokraj rekata Treska. Na mestoto na dene{nata crkva "Sv. Andreja" nekoga{ imalo meana. Andreja `eden vlegol vo meanata prepolna so Turci, koi{to go napadnale i ubile. Krale Marko popusto go ~ekal brata si na patot, mu se storilo somnitelno zo{to go nema, pa se ka~il na viso~inata i go videl mrtov. Marko gi ubil site Turci, a na mestoto kade {to go ubile negoviot brat podignal crkva. Za nikoj da ne go voznemiruva vo ve~niot spokoj, ja svrtel rekata Treska da te~e po nekoga{niot pat. Taka Crkvata i grobot na Andreja ostanale odvoeni od svetot.