OSMIOT DEN - MARTOVSKI

Gledaj}i od istoriski aspekt postojat nekolku datumi koi se vgradile vo svetskata istorija i stanale povod za proslavuvawe na ovoj re~isi svetski Den na `enata.

Na 13 i 14 avgust 1910 godina vo Kopenhagen na Vtorata me|unarodna konferencija na `enite socijalisti donesena e odluka, sekoja godina da se organizira me|unaroden den na `enite. Na inicijativa na Klara Cetkin, politi~ka aktivistka na germanskoto rabotni~ko dvi`ewe, e re{eno toa da bide osmi mart, kako spomen na golemite demonstracii na `enite vo ^ikago 1909 god, pod parolata za op{to pravo na glas.

Klara Cetkin

Podocna, osmi mart za prvpat bil proslaven 1911 godina vo Germanija, Avstrija, Danska i [vajcarija, a proslavata od 1914 godina se pretvorila vo demonstracii poradi apseweto na Roza Luksemburg, prijatelka na Klara Cetkin, voda~ na polskoto i germanskoto rabotni~ko dvi`ewe, osnova~ na Internacionalata, koja otvoreno se sprotistavuvala na naoru`uvaweto i imperijalisti~kata vojna na bur`oazijata.

Vo Rusija, osmi mart prvpat bil odbele`an 1913 godina. A demonstraciite zele golemi razmeri vo 1917 godina na povikot na Petrogradskiot bol{evi~ki komitet protiv gladot, vojnata i carizmot.

Na biv{ite Jugoslovenski prostori prvata proslava e odr`ana vo Belgrad vo Narodniot dom 1914 godina. @enite vo porane{na Jugoslavija ovoj praznik go proslavuvale i pod najte{ki uslovi i pred vojnata i pokraj progonite na policijata i vlastite, a proslavata na osmi mart bila eden od legalnite oblici preku koi KPJ vlijaela na `enite i gi mobilizirala vo redovite na borbata.

I tokmu od seto toa, od mnogu znajni i nezna~ajni nastani, likovi, po`rtvuvani i hrabri `eni, se sozdal vistinski praznik za vnimanie i po~it kon siot `enski rod.

Tokmu zatoa potrudete se na toj den da ja doka`ete svojata iskrena qubov kon `enata {to vi e bliska, bez razlika dali e toa majka, prijatelka, baba, tetka, nastavni~ka i ne mora da bide samo toj osmomartovski den povod za da podarite tro{ka qubov, neka bide toa i nekoj drug den, no s# {to podaruvate, podaruvajte od srce.

Na 8-mi mart 2000 god. vo 11.00, na plo{tadot Makedonija vo Skopje, vo organizacija na Sojuzot na organizacii na `eni na Makedonija }e se odr`i protesten miting. Ovoj miting e samo del od serijata mitinzi koi na ovoj den }e se odr`at na site plo{tadi vo gradovite na Republika Makedonija. Preku ovie protesti `enite se vklu~uvaat vo globalnata osmomartovska kampawa, inicirana od Nacionalniot `enski sovet od Irska, pod mototo "[trajkuvame za promena".

@enite baraat celosna promena na prioritetite. 700 bilioni dolari godi{no se tro{i na militarni buxeti {irum svetot, pomalku od 20 bilioni dolari se tro{i na esencijalni `ivotni potrebi - dostapna ~ista hrana, zdravje, sanitarii, osnovno obrazovanie. @enite go "vrtat" svetot, ja podigaat i se gri`at za celata populacija, no pogolemiot del od rabotata {to ja pravat e neplatena i navrednuvana. Ovoj nedostatok na ekonomsko i socijalno priznavawe e najosnovna polova nepravda koja gi obezvrednuva `enite i s# {to tie pravat. Toa gi "dr`i" platite na `enite 25 % - 50 % pod platite na pripadnicite na ma{kiot pol i taka jazot raste.

Vo soop{tenieto na Sojuzot na organizacii na `eni na Republika Makedonija se navedeni i pri~inite poradi koi `enite od Makedonija go krevaat svojot glas i toa: Zatoa {to osmi mart e Den na `enata (ne na majkata); zatoa {to od 120 pratenici vo Sobranieto samo 9 se `eni; zatoa {to "posilen pol" ne zna~i deka ma`ite imaat pravo da vr{at nasilstvo, a ~ovekovite prava se i `enski prava, a vojnata ne e `ensko re{enie i zatoa {to `enskiot glas e glas na polovina zemjina topka.

@enite {trajkuvaat protiv sekakov vid na diskriminacija (polova, etni~ka, religiozna, rasna, na identitet); protiv ekonomskata zavisnost na `enata; protiv siroma{tijata, militarizacijata, seksisti~kite i drugite vidovi stereotipi, protiv vojnata i nasilstvoto i protiv obezvrednuvaweto na doma{nata rabota. A osnovnite barawa na `enite se sekojdnevno zaemno po~ituvawe, pravilen tretman, qubov, mir, ramnopravnost i harmonija.