I ovaa godina na 12 mart ja pre~ekuvame Pro~ka. Kako praznik na smiruvawe i qubov se podgotvuvame ve}e naredniot den da go zapo~neme golemiot veligdenski post. Ovoj naroden praznik si ima svoja dlaboka tradicija. Vo nego se slu~uvaat mnogu nastani, razni rituali i celiot ovoj kompleks od narodni obi~ai se pretstavnici od vremeto na paganizmot, koi do den-deneska gi zapazile vo svoite redovi. Pro~ka se proslavuva vo pravoslavniot hristijanski svet, samo ne sekade isto i vo mnogu mesta taa prireduva posebni iznenaduvawa, a narodnite obi~ai zazemaat vidno mesto, nekoi se verski potkovani, a nekoi paganski. Da navedeme nekoi primeri. Vo Makedonija razli~no gi prireduvaat svoite t.n. narodni rituali, so igri od razli~ni scenarija do odr`uvawe na karnevali kako {to e Vev~anskiot karneval i Strumi~kiot karneval, koi odigruvaat golema uloga i se pretvoraat vo vistinski spektakli kako {to gi navedov, a posebno Strumi~kiot, koj zapo~nuva so postot, trimereweto, prigotvuvaj}i se za golemiot veligdenski post. Obi~aite nekade se isti, zazemaat klu~na primena i se sostaven del na na{iot pravoslaven narod, koj se podgotvuva za pre~ek na golemite veligdenski svetli denovi. Na{ata crkva ne odboruva nekoi od tie paganski obi~ai, no tie se dlaboko vlezeni vo narodnoto praznuvawe. Kako {to rekov Pro~ka, kako {to i samata misla ni zboruva e den na prostuvawe. Vo domovite na hristijanite se prireduvaat ve~eri na koi se odr`uvaat tradicionalnite obi~ai i sekoj dom pravi kravaj~e so pari~ka i toa se razdeluva vo semejstvoto na site ~lenovi, a na onoj na koj }e mu padne pari~kata toa zna~i sre}a. Ne{to sli~no kako na Badnikovata ve~er. Jadewata delumno se posni, delumno se jade sirewe i jajca, samo meso ne. Se pravat posebno piti so sirewe, zelka ili praz. Se vrzuva vareno jajce na konec, i najmladite vo ku}ata lamkaat, koj }e go lapne za zdravje. Potoa se pali konecot, del po del, za sekoe ime od ~lenovite na semejstvoto i se spomnuvaat nivnite imiwa za sre}a i za zdravje. Pomladite im prijduvaat na postarite im baknuvaat raka, i site zaedno si gi prostuvaat gre{kite i grevovite {to gi storile vo godinata. Na ovoj den nikoj ne smee da bide skaran i skaranite mora da si prostat. Tokmu tuka e akcentot na praznikot Pro~ka {to zna~i "prosti mi". Na ovoj den vladee samo harmonija, mir i toplina. Na Pro~ka se prireduvaat golemi narodni veselbi, a ve}e naredniot den po~nuva veligdenskiot golem post. Pravoslavnite Hristijani se podgotvuvaat za pri~estuvawe so molitvi i ispoved da bidat podgotveni da go is~istat svoeto telo od telesni i duhovni grevovi i ~isti da go pre~ekaat praznikot na Hristovoto voskresenie. Vo crkvite preku celata prva sedmica od postot se odr`uvaat golemi sveti molitvi so golemi metanii - poklonuvawa, bogoslu`bite se so golemo pove~erie i taka podgotveni ve}e vo sabotata, nedelata na krajot od prvata sedmica se pri~estuvaat. Vo ovie svetli denovi mislite na pravoslavnite vernici se upateni kon stradaweto, slavata i voskresenieto na na{iot spasitel Gospod Isus Hristos, koga se do~ekuva najgolemiot praznik Veligden.