Prolet vo Makedonija

OD MNOGUTE VETUVAWA NI[TO NE E OSTVARENO

Bor~e Georgievski, Boston, SAD

  • Pretsedatelot Trajkovski gi ignorira{e poplakite na makedonskite emigranti od Kanada kako "nereprezentativni". Premierot Georgievski se sre}ava so pretstavnici na "Makedonskata Patriot(i~e)ska Organizacija" koja svojot vesnik s# u{te go pe~ati na nereformiran bugarski jazik od pred Vtorata svetska vojna

Proletta nabli`uva, a so nea najposle }e se vidi dali }e se ostvarat "proletnite scenarija" koi glasno se objavuvaa vo nekoi vesnici. No, duri i da ne se slu~i civilna vojna ili u{te edna vojna na Sever, kade e Makedonija ovaa prolet 2000, vo odnos na proletta 1999 godina? Pred nekoe vreme vo dnevniot pe~at se pojavi statija koja gi sporeduva{e izve{taite na CIA za 1999 godina za nekolku balkanski zemji. Be{e spomnato deka vo Bugarija ve}e nema makedonsko malcinstvo koe postoe{e vo izdanieto od 1998 godina. Za `al, prikaznata ne zavr{uva tuka. Osven "is~eznuvaweto" na makedonskoto malcinstvo od Bugarija, se pojavi bugarsko malcinstvo vo Albanija, dodeka vo Grcija nema promeni, s# u{te e etni~ki naj~ista dr`ava vo Evropa (a mo`ebi i vo svetot) so 98% od naselenieto deklarirano kako Grci.

No, toa mo`ebi i ne e naj`alnata "gre{ka" vo ovoj izve{taj. Spored podatocite za 1999 godina, Makedonija i oficijalno e najsiroma{nata i najzaostanatata zemja vo Evropa. Ve}e ja nema i Albanija pod nas! Nacionalniot dohod po `itel za Makedonija stoi na brojkata 1.050 dolari godi{no. Za sporedba, ovaa brojka za Albanija iznesuva 1.490 dolari, a za Bugarija duri 4.100 dolari godi{no. Za~uduva i faktot deka i posle bezbroj ekonomski blokadi, nekolku vojni i 70 - dnevno bombardirawe, nacionalniot dohod po `itel na Srbija e 2.300 dolari godi{no, pove}e od dvojno od toj na Makedonija. Ako se zeme predvid deka site investitori od zapadnite zemji redovno go konsultiraat godi{niot izve{taj na CIA pred da investiraat vo nekoja zemja, mo`e i ne za~uduva faktot deka od osamostojuvaweto do denes, direktnite stranski investicii vo Makedonija se ni{to`ni.

Minatogodi{nite vetuvawa za edna milijarda dolari investicii vo Makedonija na pove}eto gra|ani im izgleda{e kako nau~na fantastika i nikoj preterano ne se razo~ara koga tie ne se ostvarija. Od druga strana bugarskata Vlada bara nadomest za izgubenite investicii vo Bugarija vo 1999 godina, koi namesto planiranite 1,2 milijardi dolari bile samo 850 milioni dolari. Se postavuva i pra{aweto ako navistina vo presmetuvaweto na nacionalniot dohod na Makedonija e napravena tolkava gre{ka, zo{to nadle`nite ministerstva ne im ja poso~at na vladinite slu`bi na SAD so oficijalna nota ili barem da se raspra{aat so kakvi presmetki e dojdeno do taa brojka? Mo`ebi nekoj se pla{i deka brojkata }e se poka`e kako to~na i site iluzii za "stabilna ekonomija" , "brza tranzicija" i "ekonomsko zakrepnuvawe" }e padnat vo voda.

Smestena vo takanare~eniot "Zapaden Balkan" so cvrsti re{etki od vizni re`imi, Makedonija mo`e samo so solzi vo o~ite da gleda na ekspresnoto zaminuvawe na Hrvatska od toj kafez. Od vetenite kuli i planini za vreme na Kosovskata vojna ostana samo malku sin ~ad. Za `al, makedonskata ekonomija ne e na nivoto na hrvatskata, nitu pak makedonskata birokratija se reformira brzo i efikasno da bide ona za {to e nameneta efikasen servis za uslugi. U{te od po~etokot na osamostojuvaweto, hrvatskata Vlada ostvari bliska komunikacija so hrvatskite emigranti i donese pove}e zakoni so koi im se olesnuva investiraweto vo Hrvatska. Koga se privatiziraa dr`avnite pretprijatija vo Hrvatska, niv ne gi kupija stranski firmi, tuku hrvatski emigranti.

Zo{to makedonskata Vlada ne mo`e{e, i s# u{te ne mo`e, da ostvari vakva komunikacija so makedonskata emigracija koga se znae deka nasproti dvata miliona `iteli vo Makedonija ima u{te eden milion Makedonci raseleni po svetot? Osnovaweto na Ministerstvoto za iseleni{tvo, osven simboli~no, ne donese nikakvi promeni vo ovoj odnos. Pretsedatelot Trajkovski gi ignorira{e poplakite na makedonskite emigranti od Kanada kako "nereprezentativni". Premierot Georgievski se sre}ava so pretstavnici na "Makedonskata Patriot(i~e)ska Organizacija" koja svojot vesnik s# u{te go pe~ati na nereformiran bugarski jazik od pred Vtorata svetska vojna. Vakvite potezi sigurno nema da pridonesat za narasnuvawe na entuzijazmot na na{ite emigranti za investirawe vo Makedonija, nitu pak otka`uvaweto od makedonskite malcinstva vo okolnite zemji. Druga pre~ka vo vlo`uvaweto, i po deset godini nezavisnost, e nekompletnosta i nedovolnata transparentnost na zakonskata regulativa za ovie investicii, kako i nedovolnata za{tita od korupcija koja po pravilo e najprisutna vo vakvi slu~ai. Hrvatskite emigranti mo`at da glasaat vo hrvatskite ambasadi po svetot u{te od osamostojuvaweto na Hrvatska, Makedoncite ne se vo mo`nost toa da go napravat i den- denes. Naj~esto povtoruvaniot odgovor na ova e deka glasaweto vo ambasadite ne e mo`no od "tehni~ki" pri~ini. ^udno deka ovie "tehni~ki" pri~ini ne gi onevozmo`uvat drugite ambasadi da sproveduvaat redovni glasawa na svoite gra|ani vo stranstvo. Mo`ebi makedonskata administracija mo`e da iskoristi i primeni nekoi od nivnite iskustva? Ili mo`ebi nekoj se pla{i od glasot na ovie lu|e?

Proletta vo Makedonija doa|a. Vo Bugarija i Romanija po~nuvaat pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija. Oficijalni pretstavnici na EU davaat izjavi deka e mo`no ukinuvawe na EU- vizite za bugarski i romanski dr`avjani. Vo Makedonija, pred amerikanskata i germanskata Ambasada, se ~eka od 5 nautro. Na sofiskiot aerodrom, pokraj bugarskoto se vee i znameto na EU. Na amerikanskata televizija NBC, politi~ki prognozer veli deka ne veruva oti Makedonija, kako nezavisna dr`ava, }e opstoi vo narednite pet godini. Proletta doa|a - kako kade.