Proto|akon Slave PROJKOVSKI, sekretar na Arheipiskopskiot crkovno-prosveten sovet, glaven i odgovoren urednik na Slu`beniot list na MPC
PODAROCI ZA PODOBRO RAZBIRAWE, ILI NE[TO DRUGO?
N
eodamna na na{ite deca im bea dodeleni bo`ikni podaroci i bro{ura "najgolemiot podarok" od nekakva protestantska crkva. Vakviot ~in vnese zbunetost vo makedonskata javnost i vo Makedonskata pravoslavna crkva. Prvo, zatoa {to nikoj ne be{e izvesten (nitu roditelite, nitu Makedonskata pravoslavna crkva) za ova i vtoro zatoa {to nikomu vo Republika Makedonija ne mu e poznato postoeweto na nekakva protestantska crkva. Postojat brojni protestanski verski zaednici sekoja so svoja posebnost vo u~eweto za verata i crkvata. Navistina bi se raduvala i Nebesata koga barem protestantskite zaednici me|u sebe bi se obedinile vo edno telo Hristovo, vo edna crkva Hristova. Taka polesno bi se rabotelo na obedinuvaweto na site koi vo Hrista se krstija i vo Hrista se oblekoa. Za{to preturaweto na vernicite, kako bongur, od eden sad vo drug, ne e nikakva Hristova misija, tuku bitka za sopstveno ~lenstvo na zaednicata, koja i da e taa. Deka e toa taka potvrduva i apelot na Kongresot {to minatata godina se odr`a vo SAD, na koj be{e donesen zaklu~ok idnata godina sekoj ~len vo zaednicata da privede barem u{te eden nov ~len. Toa vo SAD i ne za~uduva, za{to i den-denes niknuvaat novi i ponovi hristijanski verski zaednici, sekako vo po~etokot samo grupa od nekolku ~lena, a potoa sledi misijata - bitka za ~lenstvo, pri {to ne se {tedat sredstva, osobeno ne materijalni.
Mene pak, seto toa mi nalikuva na edna vakva igra. Ako nekoj, na primer i najdobronamerno, na va{eto dete po~ne da mu dava sitni podaroci koi vie ne mo`ete ili ne ste se setile da mu gi kupite, ili, pak koi duri i gi nadminuvaat na{ite materijalni mo`nosti, deteto "razne`eno" od takvoto vnimanie, ~uvstvuva pogolema simpatija kon darodavecot otkolku kon svoite roditeli. ]e re~e nekoj: "[to toa pre~i, va`no e deteto da gi zadovoluva svoite `elbi i da bide sre}no!"
Me|utoa, nasmevkata kaj deteto za svoite roditeli stanuva s# pobleda, kaj nego se javuva ~uvstvo deka roditelite ne se sposobni da go odgleduvaat, ili premnogu gi planiraat prihodite, pri {to za deteto ne ostanuva onolku kolku {to toa gleda deka imaat nekoi drugi deca, na primer na sosedot, koj mu vra~i dar. Taka deteto stanuva s# ponetolerantno kon svoite roditeli, iako tie toa so ni{to ne go zaslu`ile.
Vo takov slu~aj roditelite, skr{eni od siroma{tijata, ili tivko taguvaat za svojata zla sudbina, ili ponizno po~nuvaat da go uva`uvaat bogatiot darodavec ili pak razbuduvaat vo sebe revolt kon nego, {to na eden perfiden na~in im go ottrgnuva ~edoto od roditelskite pregratki. Ako pritoa vie mu stavite zabele{ka deka pogre{no vlijae na vospituvaweto na va{eto dete toj mo`no e v~udonevideno da re~e: "Kakva neblagodarnost! Jas skoro mu go oblekuvam deteto, a toj u{te se luti..."
Pritoa darodavecot ni da pomisli deka bi bilo podobro na roditelot da mu ja vra~i pomo{ta, pa roditelot da mu ja podade na svoeto dete, pri {to deteto i ne }e znae kako toa negoviot roditel se sna{ol da go izraduva.
U{te pove}e za~uduva postapkata, ako onoj {to go daruva va{eto dete, ne mu dava od svoeto, tuku od ona {to dobri deca od svetot sobrale i ispratile dobrovolna pomo{ i za negovite, i za drugi deca. Tie darovi decata i ne gi podgotvuvaat za da im se vozvrati. Toa go pravat od ~ista qubov kon onie {to pomalku imaat. Me|utoa, za~uduva postapkata na sosedot koga o~ekuva i duri bara li~na blagodarnost, po~it i priznanie na golem dobrotvor za tu|i darovi, iako toj bil samo dobar posrednik.
Apsurdot e u{te pogolem ako seto toa se pravi vo imeto na dobriot Bog i verata hristijanska. Neodamna javnosta be{e razbranuvana so vestite okolu deleweto na pribli`no 8000 paket~iwa kako bo`ikni podaroci od mnogu deca {irum svetot za deca vo Makedonija, distribuirani od nekolku protestantski humanitarni organizacii. Za da ne se zbunat, }e pojasnime deka site tie se hristijani, koi veruvaat vo Isus Hristos kako Spasitel, a vo troedniot Bog, no na poinakov na~in od pravoslavnoto u~ewe, koe e utvrdeno na vselenskite sobori na nepodelenata crkva; poinaku u~at i za verata i za crkvata itn. (Na primer, ikonite gi smetaat za ~isto idolopoklonstvo; Bogorodica za niv ne e Prisnodeva, tuku `ena koja so Josif po Isusovoto ra|awe izrodila u{te kup deca...).
Spomnatite paket~iwa gi filuvaa so bro{ura "najgolemiot podarok", taka naslovena verojatno za da zapomnat na{ite deca koga i od kogo go dobile "najgolemiot podarok" vo svojot detski `ivot. Decata od svetot, koi ja sobrale i ispratile pomo{ta, sekako ne znaele deka taa }e bide "filuvana" so bro{ura, koja patem re~eno, e finansirana od protestanstski fondacii vo svetot.
Paket~iwata bea deleni kako "bo`iken podarok" i glavno na pravoslavni de~iwa. Bi rekol ~ovek i humano i hristijanski... No, dali e taka?
U{te edna{ }e spomnam deka za ovaa aktivnost ne be{e izvestena Makedonskata pravoslavna crkva, koja e duhovna majka na svoite pravoslavni ~eda. Ne bea izvesteni nitu pravoslavnite sve{tenici na terenot. Zna~i, se saka{e toa da bide ~isto protestantska misija, misija, a ne podarok! Decata da zapomnat deka toa im e dadeno od protestantski crkvi, ~ii porti se {iroko otvoreni za sekogo, a najmnogu za pravoslavnite de~iwa i za nedovolno upatenite vo svojata prededovska vera pravoslavna.
Zbunuva gestot na vr{ewe protestantska hristijanska misija me|u ortodoksni hristijani, {to aplicira misla deka tokmu toa e vistinskoto u~ewe za verata i tokmu tamu e patot na spasenieto, a deka pravoslavieto e s# pobeznade`no, nespasonosno i asocijalno, prosto na rabot na egzistencijata (ta neli Zapadot e razvien ekonomski, a Istokot, ete, spored nekoi, nudi samo siroma{tija i stradawa?). Taka, na perfiden na~in, ekonomskite vrednosti se stavaat nad duhovnite i se polzuvaat za regrutirawe novo ~lenstvo vo bezbrojnite novi protestantski hristijanski zaednici.
Ova me potsetuva na momentot koga Aron, prvosve{tenikot na Izrael, go sobira{e zlatoto od narodot za da im napravi zlatno tele za poklonenie tokmu vo migot koga Mojsej od Boga gi prima{e Desette zapovedi na Gorata Sinaj. I u{te pove}e na Isusovoto isku{uvawe od Satanata, koga mu gi nude{e site carstva samo ako padne i mu se pokloni.
I pokraj `elbata, ne mo`am da ja ottrgnam od pomislata humanitarnata pomo{, deka ete, se zloupotrebuva i na drug na~in. Sekoja pomo{ sekoga{ i sekade se davala i se dava od srce i du{a, bez da se o~ekuva ili bara kakov bilo nadomestok za nea, a najmalku blagodarnost, za{to ako ja dobieme blagodarnosta od lu|eto, kakva bi ni bila nagradata od Boga?!
Makedonskata pravoslavna crkva i nejzinite vernici ne se pomalku tolerantni kon drugite konfesii, ako go zapazuva svoeto dostoinstvo i svoeto dvemileniumsko verou~enie. Toa {to 50-godi{niot dr`avno-politi~ki ateizam ostavi nezale~eni rani ne e pri~ina i prostor za opravdana hristijanska protestantska misija. Hristijanskata misija e i treba da bide svrtena sekoga{ kon onie koi ne se doprele do Isusa, na{iot Bog i Spasitel. Sekoja pomo{ treba da gi le~i otvorenite rani, a ne da otvora novi. Toa {to Makedonskata pravoslavna crkva ima potreba od pomo{ ne ja pravi negri`na za spasenieto na svoite verni ~eda i nikomu ne dava za pravo da go prenaso~uva nejziniot od kon ve~nite vrednosti. Makedonskata pravoslavna crkva nikoga{ ne upatila apel do svoite vernici vo godinata nekoj nejzin ~len da donese barem u{te eden nov ~len vo zaednicata. Nejzinata misija e javna i neprinudna duri i vo odnos na nejzinite ~lenovi, a kamo li koga stanuva zbor za vernici od drugi hristijanski ili inoverni profili.
Nie ve}e sme svedoci na rasplakani i raz`alosteni roditeli, ~ii deca zaboravile na osnovnoto po~ituvawe kon onie preku koi go dobile svoeto zemno postoewe - kon roditelite, pa trgnale po patot na ovaa nova zaednica koja na koj bilo na~in, pa makar i so prigoden dar, gi doprela. Otsustvoto na qubov i po~it kon roditelite ne e kvalitet na ispoveduvaweto na Isus Hristos i ne mu e svojstveno na hristijanstvoto. Toa nosi samo novi u{te poneizle~ivi rani i ja zgolemuva agonijata i stradaweto na roditelite.
Nikoj ne treba da gradi ku}a nad temelite na razbieno i uni{teno semejstvo. Takviot bo`ji blagoslov nam ne ni e poznat i za nas e sosema neprifatliv.