Svadbeni obi~ai vo s. Gali~nik (2)

PETROVDEN - DENOT NA SVADBITE

Pi{uva: Biljana MANDARI]

12 juli (Petrovden) bil najgolemiot praznik vo seloto, za koj{to gali~anite se podgotvuvale vo tekot na celata godina. So ogled na toa {to idniot `ivot na mladite se povrzuval so domot na mom~eto, na ovoj den voglavno site sve~enosti se odvivale vo nego.

Rano izutrina ja mesele svadbenata poga~a - «sva}a». Pred da zapo~ne so meseweto mesarijata (koja morala da bide so `ivi roditeli), se prekrstuvala i blagoslovuvala: «Ajde, airlija da vi e, ja na mnogu mesta sva}a sum mesila, da vidime mene koj }e mi mesit». Na toa doma{nite i odgovarale: «Air da ima{ i ti da si is~eka{«.

Dodeka trael procesot na podgotovka na poga~ata, na mesarijata i peele soodvetni pesni, kako na primer:

Mesarijo, tatkova, majkina,

mesarijo, bratova, sestrina,

mesarijo, strinina, strikova,

mesarijo, od golema roda,

mesarijo, tenka, visoka,

mesarijo, bela i crvena.

Otkako }e ja izmesele, poga~ata bogato ja ukrasuvale so specijalen {arnik - «sve}arni~e». Pokraj «sva}ata» pravele u{te dve poga~i od koi ednata ostanuvala vo domot na mom~eto, a drugata ja ispra}ale kaj nevestata. Se mesele i drugi lebovi, koi imale svoja namena vo odredeni momenti od svadbata. Sekako ne treba da se zaboravi «odeweto na voda», koga nevestata odela pridru`ena od «vodalenite» i «~uvalenkite».

Kaj mom~eto ve}e se izvr{uvale zavr{nite podgotovki za golemata veselba. Zvukot na zurlite i tapanite, poto~no specijalnata melodija - «egzija», go ozna~uvala nejziniot po~etok. Sleduvalo zaigruvaweto na prvoto - «svekrvino oro». Za ovaa prilika se mesela poga~a, koja ja stavale vo sito, ukraseno so crveno koprin~e, srebrena para i razni cve}iwa. Sve~eno oble~ena svekrvata, so sitoto na glava i bokal vino vo desnata raka, go zaigruvala oroto, pri {to svira~ite svirele specijalna melodija za ova oro - «lesnoto». Dodeka igrala svekrvata mol~ela {to vo prenosna smisla go ozna~uvalo zamol~uvaweto na du{manite. So ova se potvrduva faktot, deka s# {to se pravelo vo tekot na svadbata bilo naso~eno kon za{tita na mladite i obezbeduvawe na blagosostojba vo nivniot iden dom.

Mom~eto na svadbata se promenuvalo vo novo - «zetovsko ruvo». Pri toa mu peele:

A, juna~e, kitka bosilkova,

koj te kiti, koj te iznakiti?

Imam tatko, kowa mi kupilo,

imam majka, ruvo mi pravilo,

imam bra}a, kowa mi sedlale (kitile)

imam sestri, tie me kitile (tokmile).

Po promenuvaweto na zetot, sleduvalo «kaneweto na mrtvite», odele na grobi{ta za da gi pokanat svoite najbliski po~inati, na svadba. Dodeka svira~ite svirele «`alna pesna», mom~eto se poklonuvalo pred grobot, palelo sve}a i polevaj}i gi so vino grobovite gi «kanelo mrtvite».

Okolu deset ~asot zapo~nuvalo bri~eweto na zetot - ~in so koj se ozna~uvalo odvojuvaweto na mom~eto od roditelskiot dom i priklonuvaweto kon nevestata, t.e sozdavaweto na novoto semejstvoto. Peele:

Otkloni se od majka, od tatko,

prikloni se kon mlada nevesta.

Po bri~eweto na zetot svatovite - «strojci», so razvean bajrak odele kaj nevestata. Bajrakot vo gali~kata svadba imal posebno mesto. Za negovoto prisustvo na svadbata govori i eden ~e{ki raska`uva~ i folklorist, koj{to za vreme na odr`uvaweto na praznikot, zabele`al 9 razli~no ukraseni bajraci, zaka~eni na ku}ite vo koi{to imalo svadba. Bajrakot bil ukrasuvan - «reden» od strana na zetot, a dokolku toj otsustvuval si izbiral svoj zamenik. Koga odat «na stroj» po nevestata, na ~elo na svadbenata povorka odat svekorot i svekrvata, po niv kumot, starosvatot i ostanatite strojnici. Na krajot od povorkata odat svira~ite, za koi{to se pravale specijalni kolibi od javor, vo koi{to tie go pominuvale slobodnoto vreme. Vo domot na nevestata gi pre~ekuvaat «~ekalenkite» - nejzinite najbliski drugarki koi do svadbata se postojano so nea i & pomagaat vo podgotovkata na ~eizot.

Potoa sleduvalo pozdravuvaweto na zetot so najbliskata roda na nevestata. Najprvo toj se pozdravuval so nejziniot brat, koj potoa mu pomagal vo pozdravuvaweto so drugite rodnini, podavaj}i mu ~a{a so vino. Pritoa, svatovite od obete strani bile po~estuvani so vino. Dodeka trae pozdravuvaweto na zetot, nevestata skri{um go gleda mom~eto niz prsten izgovaraj}i gi slednite zborovi: »Niz prsten te gledam, vo srce da ti vlezam», {to se pravelo so cel da se soglasuvaat. Potoa mom~eto so svoite pobratimi si zaminuva doma i go o~ekuva doa|aweto na nevestata.

Vo domot na nevestata se izdvojuva: ~esteweto na strojnicite (pri {to edno dete «tatkovo - majkino» vo krp~e stavalo od site mirudii na trpezata, {to go simboliziralo izobilstvoto vo idniot dom na mladite), menuvaweto na svadbenata poga~a, daruvaweto na nevestata, kr{eweto na poga~ata koja se razdeluvala me|u svadbarite, pro{tevaweto na nevestata so rodniot dom i bliskite itn.

Pri pro{tevaweto nevestata e oble~ena vo mominska obleka t.e u{te ne e razdelena so mominstvoto. So nejzinoto promenuvawe vo nova - «nevestinska ruba» se odbele`uva promenata na nejziniot status (od moma taa ve}e stanuva `ena). Taka promeneta nevestata ve}e e podgotvena za zaminuvaweto vo domot na mom~eto.

(Prodol`uva)