Me|u onie 200 iljadi kosovski begalci, koi minatata godina dojdoa vo na{ata dr`ava, osobeno vo Zapadna Makedonija ima{e 6000 begalci koi pristignaa vo Debar. Tuka be{e nivnata posledna destinacija, ostanaa vo Debar kaj svoite rodnini i prijateli, iako granicata na sosedna Albanija e na samo nekolku kilometri. Me|u tie kosovski Albanci be{e i mladata bra~na dvojka Abdul (35) i Mirvete (25) Bahtiri koi bea smesteni i prifateni od semejstvoto Sakip i Bujare Veliu vo Debar. Doma}inot Sakip so svojata skromna profesorska plata gi izdr`uva svoite sedum deca i soprugata. Drugi pridonesi nemaat, nitu pak ne{to im ostanalo vo seloto Spas {to se nao|a na nekolku kilometri od Debar, na makedonsko-albanska granica, kade do skoro `iveele. Nivniot `ivot ispolnet so maka i golema siroma{tija, ne be{e pre~ka ova semejstvo da im pru`i topol dom na dvajca mladi koi bea pogodeni od sudbinata {to im be{e nametnata od vojnata. Vo me|uvreme mladata Mirvete vo skromnata mala ku}i~ka rodila prekrasnoto devoj~ence, Fitore. Od toj moment se pojavija problemite. Koga jugoslovenskata vojska se povlekla od Kosovo, a silite na NATO bea prisutni tamu, kosovskiot begalec Abdul od golema `elba da se vratat vo svojot dom, zaminal za Kosovo, no razo~aruvaweto bilo golemo zatoa {to od ona {to go poseduval tamu ne ostanalo ni{to. Na mladiot bra~en par ne im ostanalo ni{to drugo, tuku da zaminat za Amerika. Dobivaat paso{i so nivnite li~ni karti, no maloto devoj~e ne go zemaat so sebe zatoa {to e rodeno vo Makedonija, vo Debar, kako makedonska Albanka od Kosovo. Na Sakip i Bujare ne im e jasno kako mo`e malata Fitore da ne dobie dokumenti, koga vo Makedonija na pove}eto begalci im se dadeni dokumenti za nivnite novoroden~iwa, koi se sega so niv. Tie gi upotrebile site svoi sili da se doka`e vistinata za novorodenoto kosov~e, no nitu vo Debar, nitu humanitarnite organizacii koi gi organiziraa patuvawata na begalcite vo prekuokeanskite zemji ne im izlegoa vo presret. Semejstvoto Sabiu go prifatile devoj~eto kako svoe. Go gledale i hranele isto kako i nivnite deca, no smetaat deka deteto treba da bide so svoite roditeli vo Amerika. Tie se razo~arani, ne veruvaat vo nikoj, zatoa {to nikoj ne im pomognal, a najpove}e se ogor~eni od amerikanska Ambasada od koja o~ekuvale da im pomogne. Otkako cel Debar i okolinata razbrale deka vo ova semejstvo, kosovskite begalci ostavile maloletno dete, na nivnata vrata ~uknale nekolku semejstva so cel da go posvojat deteto, a istoto toa go baral i Crveniot krst od Skopje preku negovi pretstavnici, objasnuvaj}i deka semejstvoto Valiu ne e vo mo`nost da go ~uva toa dete. Od vakvite maki sozdadeni od "nivnite prijateli", Bujare zaminuva vo Skopje, vo amerikanskata Ambasada da pobara viza za Fiture i za nea za da mo`e da go odnese deteto kaj vistinskite lu|e, roditelite. Odgovorot na Ambasadata bil deka ovoj slu~aj ne mo`e da se re{i vedna{, odnosno treba da se zeme krv od roditelite i Fiture, pa otkako }e se napravi labaratoriska analiza od medicinskite instituti vo Makedonija i Amerika, koga }e se potvrdi srodstvoto na roditelite i devoj~eto, }e bidat prezemeni dopolnitelni merki. Bujare razo~arana od odgovorot na Ambasadata, se vra}a vo Debar zaedno so maloto devoj~e. Re{eni se so soprugot Sakip da go ~uvaat devoj~eto se dodeka ne se sozdadat uslovi za primopredavawe samo na nejzinite roditeli, koi daleku od Fiture, taguvaat za nea.