Reagirawe

Skandalozno rasprodavawe na strate{ki objekti

VLADATA JA UNI[TUVA MAKEDONIJA

Pi{uva: Makedon FILIPOVSKI

  • Protiv prodavaweto na makedonskite strate{ki objekti na Grcite svojot glas treba da go krenat site ~esni Makedonci, a podmitlivite politi~ari so nestabilno makedonsko nacionalno ~uvstvo i anacionalnite profiteri treba da bidat svesni deka vistinata, porano ili podocna, celosno }e izleze na videlina, po {to }e moraat da dadat ot~et za vakvite svoi potezi

Svedoci sme na dosega nevideno i skandalozno rasprodavawe na strate{ki objekti po nacionalnata bezbednost na Makedonija na Grcite, {to go pravat poedinci od na{ata Vlada. Se postavuva pra{aweto: Zo{to tokmu na Grcite im se prodavaat ovie objekti? Odgovor na ova pra{awe neodamna se obidoa da dadat trojca komentatori na televizijata A1 koi poso~ija na site pozitivni i negativni posledici od vakvite dejstvija. Kako pozitivni momenti, komentatorite go poso~ija faktot deka Grcija e ~lenka na EZ i deka nie prakti~no si gi prodavame na{ite strate{ki objekti na zemja, koja }e ni pomognela pobrgu da vlezeme vo EZ. No, dali Grcija e edinstvenata ~lenka na EZ? Zo{to ovie objekti ne se prodadoa, na primer,  na mo}nata Germanija, koja ima daleku pokorekten odnos kon Makedonija? Ili zo{to ne im se prodadoa na na{ite iselenici, koi se gra|ani na EZ i na ostanatite dr`avi od zapadniot svet? Kako negativen moment komentatorite poso~ija deka Makedonija ne trebalo da se vrzuva ekonomski samo za edna zemja, zatoa {to toa }e zna~elo i politi~ka i sekakva druga zavisnost od taa zemja. No, koga gi nabrojuvaa negativnite momenti komentatorite kako da "zaboravija" na eden najva`en moment, koj, za `al, malku koj go spomenuva koga pravi analizi na ovie vladini potezi. Se raboti za faktot {to Grcija ne ja priznava makedonskata nacija, ne go priznava vekovnoto ime na na{ata zemja i ne ja priznava na{ata istorija. Grcija i Bugarija, edinstvenite dr`avi koi ni sozdavaat problemi pred svetot, s# u{te, kon nas se odnesuva pove}e neprijatelski, otkolku prijatelski. Pa, zo{to toga{ poedinci od na{ata Vlada im gi dadoa na tepsija na{ite strate{ki objekti tokmu na Grcite? Bidej}i |avolot odamna ja odnel {egata so ovaa Vlada, odgovorot na ova pra{awe mo`e da bide samo eden. Nema somnenie deka se raboti za debelo mito dadeno na klu~ni poedinci od Vladata so cel za taen zagovor za postepeno uni{tuvawe na Republika Makedonija, vakva kakva {to e. Vpro~em, neodamne{nite otkritija na vesnikot "Makedonija denes" decidno ja potvrdija ovaa teza. Imeno, spored otkritijata na "Makedonija denes" gr~kata dr`ava i navistina, vo 1998 godina, so pove}e stotici iljadi germanski marki tajno ja finansirala partijata VMRO-DPMNE, poradi {to Partijata, sega, im se oddol`uva na Grcite, rasprodavaj}i im gi na{ite nacionalni interesi.

VMRO-DPMNE, NACIONALNI VELEPREDAVNICI

Poradi toa ova rakovodstvoto na VMRO-DPMNE definitivno se "oven~a" so "titulata" nacionalni velepredavnici od najdolen vid! Sega stanuva pojasna neodamne{nata skandalozna izjava na premierot Georgievski deka dosega nemal nikakvi kontakti so partijata na Makedoncite "Vino`ito". Zamislete, toj sebesi se pretstavuva{e kako "pretsedatel na VMRO", a za sive desetina godini (kolku {to postoi partijata "Vino`ito"), nemal nitu eden edinstven kontakt so niv! Javna tajna e i deka toj ja izbegnal ponudata na "Vino`ito" da se sretne so nivnite ~lenovi za vreme na negovata
neodamne{na poseta na Egejska Makedonija! Sega stanuva pojasno i zo{to vo 1998 godina, Georgievski izbegna da se pojavi na sredbata na decata-begalci, organizirana vo Skopje, bez da dade objasnuvawe za svoeto begawe. Egejskite Makedonci ne se vklopuvaat vo negovite bolni idei za "b'lgarskite koreni" na makedonskata nacija. Tie ne se komunisti, a sepak se ~uvstvuvaat Makedonci...

Inaku, osnovata za ova skandalozno rasprodavawe na Makedonija le`i vo toa {to (poradi poznatite istoriski pri~ini) strate{ki interes na Grcite e, ako ne mo`at da go "spre~at", toga{ barem da go "minimiziraat" postoeweto na Republika Makedonija. So pojavata na nezavisnata makedonska dr`ava pred Grcija se ispravija tri mo`nosti za "skrotuvawe" na ovaa dr`ava.

Prvata mo`nost be{e naludni~aviot plan na podmolniot Milo{evi} od 1992 godina, za voena okupacija na Republika Makedonija i nejzina podelba od strana na Srbija i Grcija. Se razbira deka prakti~nite Grci go odbija ovoj plan zatoa {to vo takov slu~aj vojnata }e se prenese{e i na nivna teritorija, a i zatoa {to bea svesni deka vakviot poteg }e be{e so kratok vek poradi niza me|unarodni okolnosti.

Vtorata varijanta be{e nivnoto nervozno zatvorawe na granicata. No, nitu ovaa varijanta ne se poka`a kako celosno uspe{na za niv (iako uspeaja poradi na{ite nesnaodlivi i neiskusni politi~ari da ni go smenat imeto i znameto). No, ovaa blokada vrodi i so kontraefekt po Grcite zatoa {to Republika Makedonija vo o~ite na svetskata javnost se najde vo uloga na "`rtva" na nerazumnata politika na edna pomo}na dr`ava. Zatoa Grcite se otka`aa i od ovaa varijanta.

Tretata varijanta (~ij ideen tvorec e Micotakis) se sostoe{e vo toa {to preku podmitlivi politi~ari od Republika Makedonija, treba{e da se otkupat strate{kite potencijali na na{ata dr`ava i taka prakti~no, Grcite da ja imaat Republika Makedonija vo "svojot skut". Pove}e od jasno e deka tokmu toa se slu~uva sega.

NACIONALNI PROFITERI

Vo ovaa Vlada, sostavena od poedinci so nestabilno makedonsko nacionalno ~uvstvo (bugaromanskoto rakovodstvo na VMRO-DPMNE), no i od anacionalni profiteri (Demokratskata Alternativa), Grcite najdoa pogoden sojuznik za realizirawe na svoite mra~ni antimakedonski planovi. Dokolku zavladeat so na{ata ekonomija ({to ve}e po~nuva da se slu~uva), vo idnina Grcite }e stanat gospodari i na na{ata politika, tie }e ni ja pi{uvaat na{ata istorija i sli~no. Vpro~em, ova ve}e po~nuva da se slu~uva, pa Grcite ve}e & dadoa naredba na na{ata Vlada da go priznae gr~kiot del od Kipar, {to prakti~no }e zna~i gubewe na mo}nata Turcija, kako na{ doka`an prijatel. Dali ova ne e dokaz deka poedinci od ovaa Vlada i navistina smisleno u~estvuvaat vo zagovor za uni{tuvawe na Republika Makedonija? Planot s# pove}e gi dobiva svoite konturi. Prvo, vo o~ite na svetskata javnost na{ata zemja }e se prika`e kako "neseriozen subjekt", a na{iot narod kako "nezrel da ima sopstvena dr`ava" (vo prilog na ova sigurno deka se i nekoi potezi, kako {to e priznavaweto na Tajvan, poradi mito, t.e. provizija {to go prizna samiot Tupurkovski, a ovde se  i razgovorite okolu priznavaweto na gr~kiot del od Kipar). Na toj na~in me|unarodnata zaednica vo idnina }e treba da poka`e "podgotvenost i razbirawe" za idnata podelba na Makedonija i na "nezreliot" makedonski narod,  koj odbral vakva Vlada.  Protiv prodavaweto na makedonskite strate{ki objekti na Grcite svojot glas treba da go krenat site ~esni Makedonci, a podmitlivite politi~ari so nestabilno makedonsko nacionalno ~uvstvo i anacionalnite profiteri treba da bidat svesni deka vistinata, porano ili podocna, celosno }e izleze na videlina, po {to }e moraat da dadat ot~et za vakvite svoi potezi.

Idnata vlada treba da gi poni{ti ovie dogovori, makar i so pla}awe na penali, a potoa odgovornite treba da bidat povikani na odgovornost.  Na krajot da ka`am deka i navistina nie treba da se zbli`uvame so Grcite (sosedite ne se izbiraat). Vo Makedonija treba da ima gr~ki kapital i obratno. Treba da vospostavime i kulturna i sportska razmena. No, toa e edno, a sosema drugo e ona {to se slu~uva sega, koga na{ite strate{ki objekti im se davaat badijala na Grcite, bez da se dobie ni{to, vo polza na na{ata dr`ava.