Zoran Vitanov, portparol na Socijalisti~ka Partija na Makedonija i pretsedatel na mladite socijalisti na Makedonija

GOSPODINE TRAJKOVSKI, POUMERENO SO IZJAVITE!

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Apeliram do Vladata da ne si igra so narodot, zatoa {to toj znae kako da im se osveti
  • Ne ni treba stranska pomo{, nitu, Amerika, nitu NATO ne mo`at da ni pomognat, sekoj doa|a vo Makedonija za svoi celi

Pominaa deset godini od aktivnoto politi~ko dejstvuvawena Socijalisti~katapartija na Makedonija, a na 25 mart tie }e go odr`at Tretiot redoven kongres. Za aktivnostite na ovaa Partija, za toa {to }e se slu~uva na Kongresot, kako i za momentalnata sostojba vo koja se nao|a Reublika Makedonija, razgovaravme so portparolot na Partijata i pretsedatel na mladite socijalisti, Zoran Vitanov.

Gospodine Vitanov, kako go ocenuvate dosega{noto dejstvuvawe na Va{ata partija, kolku ste zadovolni od toa {to go realiziravte dosega?

VITANOV: Ovaa godina slavime jubilej deset godini od svoeto postoewe. Socijalisti~kata partija e naslednik na porane{niot Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod, taka {to, ako taka se zeme, tradicijata e taa. Slobodno mo`am da ka`am deka sme partija so najgolema tradicija vo Makedonija. Ocenkite za postignatoto mnogu zavisat od toa od koj aspekt se gleda sumiranoto. Za nekoi raboti sme dosta zadovolni, no ima i odredeni raboti koi odea vo nazadna linija. So niv treba mnogu samokriti~ki da se zafatime, tokmu zatoa e i ovoj Kongres. I vo podgotovkite deluvame dosta samokriti~no, a osobeno go cenime nezadovolstvoto na narodot. Spored nas, vo edna takva socijalno - ekonomska sostojba vo koja se nao|a RM, ne mo`e partija kako {to e na{ata da ima samo eden pratenik. Znaeme deka go izmanipuliraa narodot so edna golema laga od edna milijarda dolari, koja site sakaa da bide vistina, pa zatoa i glasaa. Isto taka se izmanipulira i so t.n. kvaziekonomska programa na VMRO - DPMNE, taa be{e umorna od na{eto 6-godi{noto vladeewe i u~estvo vo vlasta, toa objektivno be{e pri~ina nie da ostaneme so eden pratenik.

Na 25 mart ovaa godina, go zaka`avte Tretiot redoven kongres. Ka`ete ni {to }e se slu~uva na nego i za podgotovkite okolu nego?

VITANOV: [to }e se slu~uva ne znaeme, }e vidime. Okolu podgotovkite predvideno e usvojuvawe na nova platforma i nova programa koja{to }e se bazira na osnovnite postulati na socijalisti~kata ideja: pravda, ednakvost, solidarnost. Me|utoa, akcentot na novata programa e staven na socijalnoto re{avawe na problemite vo RM, na industrijata, osobeno lesnata, zdravstvoto, obrazovanieto i naukata. Normalno, }e ima kompletno birawe na novi rakovodstva, koi vsu{nost se celi na sekoj Kongres. Procedurata e ve}e po~nata, taka {to o~ekuvame op{tinskite organizacii do 10-ti mart, koga e predviden krajniot rok da svikaat op{tinski odbori, da predlo`at svoi delegati i eventualno da dadat predlozi za rakovodnite strukturi na Partijata.

Kakvi se vnatre{no - partiskite odnosi, dali postoi inicijativa za nekakvi frakcii i podelbi i dali g. Ivanov ja zagubi doverbata, pa zatoa }e se predlagaat novi rakovodni strukturi?

VITANOV: Ne. Daj bo`e da ima frakcii, tie se preduslov za sekakov napredok, ako niv gi nema toa zna~i deka partijata zapadnala vo letargi~nost. Me|utoa, frakcija od aspekt na razli~nite tolkuvawa na problemite, razli~ni ponudi na re{enija vo kontekst na socijalisti~kata ideja. Jas gi podr`uvam site frakcii vo Partijata. Za mene ne e frakcionerstvo ako nekoj se prilepi za odredena li~nost, poltronski, pa re~e "nie sme frakcijata na toj i toj", toa e ve}e poltronstvo. Fala mu na Boga, sega za sega, vo Partijata toa go nema.

Neodamne{nite nedorazbirawata me|u g. Ivanov i g. Spasov, deka Ivanov zastapuval tu|i interesi se nadminati. Za da nema novi, ka`ete ni kakvi interesi navistina zastapuva toj?

VITANOV: Iluzorno e nie da zboruvame kakvi interesi zastapuva

g. Ivanov. Posebno sakam da potenciram deka toj ne zastapuva nikakvi razli~ni interesi od onie koi se korisni za Partijata. Toj e samo prv me|u ednakvite. Ovaa partija si ima kolektivni rakovodni tela kako {to e Republi~kiot, Izvr{niot odbor, Kongresot kako najvisok organ na partijata itn. Ivanov samo gi sproveduva odlukite na tie kolektivni tela, koi vsu{nost se stavovite na Partijata. Iluzorno e jas da ka`uvam kakvi se stavovite na tie tela, zatoa {to nie deluvame 10 godini vo ovaa dr`ava, a kako Socijalisti~ki sojuz u{te 40 godini, taka {to apsurdno e da se pravdame i da velime deka gi zastapuvame interesi na RM.

So SDSM bevte {est godini vo koalicija, koja, za `al, se rasturi. Dali ovaa partija Vi e najbliska po programskite opredelbi i dali, na pretstojnite lokalni izbori, razmisluvate povtorno da stapite vo koalicija so niv ili pak so druga partija?

VITANOV: Na{ata strategija e prvo dali voop{to }e koalicirame so nekogo, smetam deka toa }e go ka`e Kongresot, kako nezavisno telo. Koga stanuva zbor za koalicirawe so SDSM, nas ni{to ne n# obvrzuva i ponatamu da prodol`ime da koalicirame so niv. Ednostavno, tie na{ata programa ja prifatija. Po lokacija, tie se levo orentirani, t.e. partija levo od centarot i smetam deka i tie go zastapuvaat na{iot interes. Toga{nata koalicija "Sojuz na Makedonija", vo koja u~estvuva{e i Liberalnata partija, be{e daleku pouspe{na od ovaa, a toa go uvide i makedonskiot narod. Toa ne zna~i deka nie i ponatamu treba da prodol`ime, dokolku SDSM ili nekoja druga politi~ka partija ne ja prifati na{ata programa, nie nema da koalicirame i normalno e sekoj onoj politi~ki subjekt koj }e ja prifati, nie da go prifatime kako na{ koalicionen partner. Zna~i, predrasudi za toa koj }e bide na{ koalicioen partner, nema.

[to se slu~uva so Socijalisti~kata partija, bidej}i taa e se pomalku prisutna na na{ata politi~ka scena?

VITANOV: To~no e deka SPM vo ovaa godina ne poka`a nekoja osobena aktivnost, toa se dol`i na odredena objektivnost. Znaeme deka narodot svojot glas i podr{ka masovno go dade za koalicijata za promeni. Nie, sakale ili ne, slepo uka`uvavme deka od taa koalicija nema da bide ni{to podobro, deka }e ja dovede dr`avata vo lo{a sostojba, narodot ednostavno ne n# poslu{a i nie toa mora da go po~ituvame. Smetame deka politi~kata kultura od 100 dena ne be{e dovolna i za da ne ispadne deka nie ne sme im ostavile dovolno vreme i prostor, im dadovme pove}e vreme. Pominaa to~no 400 dena vladeewe, normalno toa ne e na{e mudruvawe, onamu kade {to se vo pra{awe nacionalnite interesi ili problemi od socijala, koi, za `al, gi ima mnogu. Nie bevme tuka i uka`uvavme, pra{awe e na doblest kolku taa Vlada n# slu{a{e i dobronamerno gi prifa}a{e na{ite sugestii. Smetame deka pomina vremeto na mol~ewe, zatoa {to bukvalno vo pra{awe e dovedena dr`avata i ako so takva tendencija Vladata dobie i vtor mandat, }e bide zagrozen nejziniot opstanok.

So ogled na nastanite vo sosedstvoto, smetate li deka e zagrozena bezbednosta na na{ata dr`ava i kako go tolkuvate problemot so patnite ispravi?

VITANOV: Za `al, bezbednosta na dr`avata bukvalno e dovedena vo pra{awe i smetam deka ima tendencii na ponatamo{no vlo{uvawe, pred s#, so takvi izjavi koi pretsedatelot gi dade vo Vilmus, Zagreb i u{te ne znam kade, so na~inot na negovo pojavuvawe vo mediumite podgrejuva tenzii na Balkanot, okolu na{ite sosedi, bidej}i otvoreno se stava na edna od zavojuvanite strani. Poznata e mudrosta na na{iot narod deka za vojna se potrebni dvajca, nie ne treba da se gri`ime za Srbite i Albancite vo Kosovo, koi imaat del od svojata vina. Jas vo ova intervju apeliram do g. Trajkovski malku poumereno so negovite izjavi, bidej}i pred s#, nie treba da go gledame na{iot interes, a ne na Albancite vo Kosovo, ili na Albancite vo Albanija, Srbite vo Jugoslavija i Kosovo. Problemot so patnite ispravi e direktno me{awe vo vnatre{nite raboti na RM, upad vo suverenitetot, integritetot i nezavisnosta na dr`avava.

Kakvo e Va{eto mislewe za visokoto obrazovanie na Albancite vo Makedonija i dali ni se zagrozeni me|uetni~kite odnosi?

VITANOV: Za tetovskiot univerzitet, na{ata Partija se ima dosta izjasnuvano, }e povtoram i sega. S# {to e predvideno vo Ustavot i zakonite za obrazovanie nie go poddr`uvame, a znaeme deka se raboti za klasi~no kr{ewe na ovoj zakon, za nas ova ne e ni{to drugo, osven vonzakonsko dejstvuvawe. Toa ne zna~i deka nie ne sme fleksibilni, deka ne go po~ituvame pravoto sekoj da se obrazuva na svojot maj~in jazik, naprotiv nie sme gra|anska partija, so gra|anski koncept i voop{to ne trgnuvame od nacionalniot koncept. Toa go ka`avme vo 1990 godina. Me|utoa, za nezavisen univerzitet na Albancite vo Makedonija, nie nemame pari, nemame pari nitu za ovie dva, a kamoli za tret. Makedonija e vo golema siroma{tija, taka {to i opstanokot na ovie dva e doveden vo pra{awe. Za privaten toa e drugo pra{awe, vo ramkite na ona {to go dozvoluva Zakonot, neka bide i albanski, francuski, angliski i od strana da doa|aat nemame ni{to protiv, no s# da bide vo ramki na Zakonot.

Dali SPM e za nova teritorijalna podelba na RM?

VITANOV: Definitivno ne. Socijalisti~kata partija ne e za teritorijalna podelba, a osobeno ne za ova {to Vladata saka da go protne na mala vrata, toa e sosema opasna teza za opstanokot na RM. Dali ovaa Vlada ima potpi{ano nakakov "dogovor" pome|u Xaferi i pobedata na Boris Trajkovski, nas ne n# interesira, ovde e zagrozen ne samo nacionalniot, tuku i dr`avniot interes. So ovoj Zakon {to go proklamiraat, sakaat site op{tini vo zapadniot del na Makedonija, kade {to dominira makedonsko naselenie, da potpadnat pod nekoja sosedna pogolema op{tina so albansko naselenie. Na toj na~in bukvalno }e nema nitu edna op{tina vo Zapadna Makedonija kade {to }e dominira makedonsko naselenie. So ova de facto e odredena idejata za golema Albanija ili Ilirida ili vo najmala raka nekoja federacija vo RM. Od ova poopasno za raspadot na Makedonija nema.

Dali Makedonija e podgotvena da otpo~ne so pregovorite za stabilizacija i asocijacija vo EU, koga eden od uslovite za takvo ne{to koj taa s# u{te go nema napraveno e obe{tetuvawe na {teda~ite i celosnoto zavr{uvawe na privatizacijata?

VITANOV: Ova e interesno pra{awe, so ovie uslovi RM do '98 god. ima{e sosema korekten i progresiven odnos za integrirawe vo EU. So doa|aweto na novata vlast, EU vide deka prvo {to se napravi kaj nas be{e unazaduvaweto na demokratskire procesi, upadite vo fabrikite i privatnite imoti bez nalozi, apsewata na gradona~alnicite bez nikakvi obvinenija itn. Tie sfatija deka Makedonija otide mnogu nazad, vo pogled na demokratskiot razvoj i zatoa se zafatija so ovie pregovori. Se trgna kon sosema nova strategija, sosema druga opcija, drug pat kon integrirawe. No, Makedonija prvo treba da se stabilizira, a potoa da se asocira. Ona {to nas n# pla{i e nesposobnosta na Vladata da pregovara za asocijacija, prvo {to treba da se napravi e da se raspi{at novi izbori i da se trgne ovaa vlast, duri toga{ RM }e mo`e uspe{no da go sprovede ovoj dogovor za stabilizacija.

Dali Vladata treba da go priznae Kipar i kakvi }e bidat posledicite od toj ~in?

VITANOV: Ova e apsurdno. Nie, kako federativna edinka vo ramkite na SFRJ, ne go priznavme Kipar, ova ne e ni{to drugo, osven namerno nalevawe na maslo vo oganot, za da ni se vlo{at odnosite so eden od na{ite najgolemi strate{ki partneri R.Turcija. Nie znaeme deka zatoa {to go priznavme Tajvan, go izgubivme na{iot strate{ki partner Kina, koj da ne zaboravime e ~lenka vo Sovetot za bezbednost, a Kina, Rusija i Turcija, kako svetski i ekonomski sili, nas n# priznaa i kako nacija i jazikot ni go priznaa, t.e. s# ona {to nas n# karakterizira kako nacija. Koga nie za prvpat se borevme za nezavisnost, tie ni pomognaa, a sega da im go svrtime grbot, ne e ni{to drugo, tuku skandal.

Apeliram do Vladata da ne si igra so ovoj narod, bidej}i toj znae kako da im se osveti.

Kakvi se Va{ite kontakti so na{ite iselenici?

Nie namerno ne komuniciravme direktno so iselenicite, zatoa {to vidovme kako toa go pravi VMRO - DPMNE. Tie neoficijalno komuniciraa so crkovni organizacii kade {to mo`e{e bukvalno da se ka`e s# {to e laga, taa mo`e{e da bide prenesena vo dijasporata, za toa nie bevme informirani i smetame deka toa ne e korektno. Imavme kontakti so seriozni institucii kako {to e Svetskiot makedonski kongres, Mladinskata organizacija na SMS i nekoi drugi. Dijasporata do pred 2 - 3 godini ne znae{e {to se slu~uva tuka, no sega, koga e razvien Internet, I - mejlot, tie mo`at sekojdnevno da gi ~itaat dnevnite vesnici i da doznaat s# za nas. Ve uveruvam deka po Kongresot, do lokalnite izbori, ovaa partija }e bide nova kreativna sila so novi idei, najbliska do rabotnikot, do mladata inteligencija, za tie da bidat vo podobra ekonomska pozicija i da ne se borat za edna korka leb, tuku so na{ trud, so na{ite potencijali da izlezeme od ovaa sostojba. Nikakva Amerika, nikakov NATO ne mo`e da ni pomogne, sekoj {to doa|a ovde, doa|a za svoi celi. Nikoj preku no} ne se zbogatil, nie vo svetot sme nacija so najgolem potencijal i so svoi sili, ~ekor po ~ekor, }e dojdeme do prosperitet. Nie ne mo`eme mnogu da vetuvame, no go zneme patot do uspehot.