UPISNA POLITIKA BEZ KVOTI ZA NACIONALNOSTITE

Gospodine An~evski, do kade e procedurata za donesuvawe na zakonot za visoko obrazovanie i dali so nego }e se dobie povi-sok kvalitet vo visokoobrazovniot proces vo dr`avata?

AN^EVSKI: Najsu{testveno pra{awe za Univerzitetot, od vremeto na donesuvaweto na Ustavot vo 1991 godina, e donesuvaweto nov zakon za visokoto obrazovanie. Vo celiot ovoj period Univerzitetot permanentno se oglasuva i donesuva svoevidni dokumenti vo vid na deklaracii i apeli za realizacija na ustavnata odredba za donesuvawe na zakonot. Poslednive meseci svedoci sme na intenzivirawe na aktivnostite za izgotvuvawe na tekstot na zakonot. Za Univerzitetot e osobeno zna~ajno {to vo sostavot na Komisijata pri Ministerstvoto za obrazovanie, koja zabrzano raboti na tekstot na zakonot, aktivno u~estvuvame so svoi pretstavnici. Toa zna~i deka Univerzitetot neposredno ima mo`nost direktno da vlijae na re{enijata vo funkcija na donesuvawe kvaliteten zakon, so koj }e se otvorat novi sovremeni procesi vo visokoto obrazovanie i istovremeno }e se motiviraat site subjekti na Univerzitetot, kako nastavno-nau~nite rabotnici, taka i studentite, vo sozdavawe kvaliteten i efikasen visokoobrazoven sistem vo na{ata dr`ava.

AN^EVSKI: To~no e deka donesuvaweto na zakonot za visokoto obrazovanie se odolgovlekuva podolg period i celata makedonska javnost dobro e informirana deka Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" postojano reagira. Ne bi sakal da pretpostavuvam deka postojat politi~ki pri~ini i nesoglasuvawa za negovoto nedonesuvawe, no nie kako Univerzitet kon ovoj zna~aen zakonski proekt gradime odnos kako kon edno su{tinsko pra{awe, koe }e zna~i normativna ramka za ostvaruvaweto na dejnosta na visokoto obrazovanie. Ubeden sum deka zakonot naskoro }e bide donesen i na{ata dr`ava pove}e nema da bide edinstvenata od dr`avite na t.n. tranzicija, vo koja otsustvuva sovremen zakon za visokoto obrazovanie.

AN^EVSKI: Pra{aweto za participacijata, odnosno nadomestot na studentite {to se zapi{uvaat nadvor od kvotata {to ja finansira dr`avata i vo narednata u~ebna godina pretstavuva sostaven del na Konkursot. Edinstven be{e stavot na Univerzitetot i Ministerstvoto deka participacijata vo narednata u~ebna godina treba da bide namalena od 2.400 i 2.000 i da se dvi`i najmnogu do 1.900, odnosno 1.500 germanski marki. Toa, vsu{nost, }e zna~i deka fakultetite vo zavisnost od materijalnite, kadrovskite, tehni~ko-tehnolo{kite i drugite pretpostavki i, se razbira, vo zavisnost od interesot na kandidatite za zapi{uvawe vo ovaa kategorija, }e go utvrdat brojot i visinata, koja o~ekuvam na oddelni fakulteti da bide zna~itelno poniska od dadenata ramka vo Konkursot. Ovde, sakam da istaknam deka rabotata na proektot za upisnata politika i novite zakonski re{enija }e ovozmo`at celosno elaborirawe na site pra{awa povrzani so upisnata politika, vklu~itelno i pra{aweto za participacijata, odnosno nadomestot na tro{ocite za studirawe.

AN^EVSKI: [to se odnesuva za iznosite za postdiplomskoto studirawe i za razlikite vo visinata na oddelni fakulteti, toa e sosema drugo pra{awe, koe ne e inkorporirano vo redovniot sistem na finansirawe na dejnosta na fakultetite. Ako se imaat predvid razlikite vo sistemot na postdiplomskoto studirawe na oddelni fakulteti i tro{ocite za nivnoto organizirawe (laboratoriski, terenski i drugi istra`uvawa, anga`irawe kadri od drugi institucii od zemjata i stranstvo i drugi pretpostavki), logi~no proizleguva deka i tro{ocite se razli~ni. Me|utoa, toa ne zna~i deka ne postoi mo`nost za utvrduvawe odredeni op{ti normativi na nivo na Univerzitetot, koi pak vo golema mera se povrzani so zakonot i so standardite za izveduvawe na nastavno-obrazovnata i nau~nata rabota.

AN^EVSKI: Pra{aweto za zapi{uvaweto kandidati od nacionalnostite vo Republika Makedonija podolg period pretstavuva poseben segment na upisnata politika. Od voveduvaweto na odredbata za zapi{uvawe kandidati od nacionalnostite nadvor od kvotata, vo u~ebnata 1993/94 godina (na po~etokot do 10 otsto, a poslednive godini, do procentot na zastapenost na soodvetnata nacionalnost), vo prvite godini brojot na zapi{anite pripadnici na nacionalnostite poka`uva zna~itelno zgolemuvawe, a vo poslednive godini toj se dvi`i vo isti ramki. Inaku, pove}e godini nivniot interes e naso~en kon edni isti fakulteti. Ovde, sakam pak da naglasam deka utvrdenite principi na upisnata politika na Univerzitetot se temelat na zalo`bata za ednakov pristap vo visokoto obrazovanie, a pritoa pove}egodi{nite sogleduvawa poka`uvaat deka so zapi{uvaweto kandidati od nacionalnostite nadvor od kvotata e naru{en principot za ednakov pristap vo visokoto obrazovanie. Bidej}i dopolnitelnite kvoti gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija, Univerzitetot postojano predlaga, pri nivnoto utvrduvawe, Vladata da gi ima vo vid ovie rezultati i sogleduvawa, koi uka`uvaat na potrebata od preispituvawe na celishodnosta od postoewe dopolnitelni kvoti za nacionalnostite.

AN^EVSKI: Koga stanuva zbor za t.n. "tetovski univerzitet", ne mo`e da se zboruva za negova legalizacija. Vsu{nost, od aspekt na noviot zakon za visoko obrazovanie, pra{aweto mo`e da se tretira kako pra{awe od obrazoven karakter, a ne da stanuva zbor za negova legalizacija. Ovde sakam da potsetam na koegzistentnosta na stavovite na Univerzitetskata uprava od 1994 godina, vo vrska so inicijativata za otvorawe univerzitet na albanski jazik vo Tetovo, vo koi jasno se potencira zalo`bata na Univerzitetot za edinstven obrazoven sistem vo Republika Makedonija. Ovoj stav na Univerzitetot vo mojot mandaten period ne e promenet od nieden organ na Univerzitetot. Sekako deka Zakonot za visokoto obrazovanie ne mo`e da go odbegne pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik. I pokraj toa {to vo osnova ova pra{awe e od politi~ka priroda, ne mo`e da se zaobikoli faktot deka toa ima obrazoven karakter, {to zna~i deka negovoto re{avawe vrz po{iroki osnovi }e ja nadmine pojavata na dnevnopoliti~ki tretman. Za taa cel, vklu~uvaweto na Univerzitetot vo razre{uvaweto na ova pra{awe }e bide od aspekt na kvalitetot na visokoto obrazovanie vo celost.

AN^EVSKI: Koga se govori za odnosot na relacija univerzitet - dr`ava, dolgogodi{noto iskustvo na najgolem broj univerziteti poka`uva deka postojat dve sprotivstaveni tendencii. Prvata e deka univerzitetite postojano se zalagaat za sozdavawe i jaknewe na svojata avtonomna pozicija i vtorata, deka dr`avnata vlast se zalaga za zgolemuvawe na svoeto vlijanie na {teta na avtonomijata. Koga stanuva zbor za na{iot Univerzitet, mo`am da ka`am deka ne postojat neposredni me{awa na dr`avata vo ostvaruvaweto na osnovnite principi na avtonomijata definirani vo dokumentot "Magna karta", me|u koi }e gi spomenam: Univerzitetot na kriti~en na~in proizveduva i ja prenesuva kulturata preku istra`uvawata i nastavata; poseduva moralna i nau~na nezavisnost; slobodata vo istra`uvaweto vo nastavata i vo obrazovanieto e glavniot princip na `ivotot na Univerzitetot, itn. Samiot fakt, pak, {to Univerzitetot pretstavuva javna dr`avna ustanova osnovana i finansirana od dr`avata, podrazbira deka negovata avtonomija ne mo`e da pretstavuva apsolutna kategorija, tuku avtonomija koja vo sebe gi sodr`i elementite na odgovornost, kvalitet i ot~et pred dr`avata.

AN^EVSKI: Vo tekot na posetata na komesarot za malcinski prava na OBSE, gospodinot Maks van der [tul na na{ata dr`ava, ne mi be{e predlo`ena neposredna sredba, tuku indirektno mi be{e nagovesteno deka bi bilo dobro da se sretnam so nego. Jas, kako rektor na Univerzitetot, so zadovolstvo bi se sretnal so g. Maks van der [tul, koga predmet na na{i razgovori bi bile pra{awa od dejnosta i rabotata na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij". So ogled na toa {to negoviot interes se glavno malcinskite prava, i toa od politi~ki aspekt, smetam deka takvite razgovori najcelishodno e da se vodat vo ramkite na nadle`ni organi i institucii za tie pra{awa.