|
Razmisluvawa me|u dve dremnuvawa ZET LI E ILI MAGARE? Dreme: Slobodan DON^EVSKI V o predhodnoto razmisluvawe me|u dve dremnuvawa se setiv na dedo Kiro od Demir Kapija i na negovite {eguvawa. Veruvam deka mnogumina se na{le vo ista situacija koga pred niv minuva nekoja bo`estvena ubavina, a tie samo se ligavat i ni{to ne mo`at da napravat. So ogled na godinite na dedo Kiro toa i ne e taka stra{no, odnosno toa e sosema normalna rabota. No, za `al, denes vo na{ata dr`ava ima mnogu mladi kastrirani magariwa koi samo ja siluvaat dr`avata, ja ligavat i ja ostavaat izligavena, po koja sekoj minuva~ se lizga kako da zgaznal na kora od banana. Mo`ebi i zatoa mnogu na{i vrvni misliteli, nau~nici i politi~ari Makedonija ja narekuvaat banana - dr`ava. Jas bi rekol deka Makedonija e kako mlada nevesta koja treba sestrano da se zadovoli. Zatoa izbravme mladi mom~iwa koi so svojata mladost i energija bez problemi }e ja zadovolat i taa }e rascuti kako nevesta po prvata bra~na no}. Za `al, tie se poka`aa kako kastrirani magariwa, nesposobni da & priredat zadovolstva za da ja razubavat i zatoa taa venee i propa|a kako crna vdovica. Tie pak, svesni za svojata nemo}, s# po~esto begaat od nea, odat nekade vo svetot i se falat kolku silni mom~iwa s#, Makedonija im e mala, ne gi zadovoluva, pa im treba {irok svet. Koga }e se vratat, na kratko, se falat deka tamu vo svetot napravile dar-mar, site podlegnale na nivniot mlade{ki {arm i od site strani im se nudat. Narodot gi slu{a, no s# pomalku im veruva gledaj}i kako nivnata nevesta venee, pa se pra{uvaat koga na nivnite lagi }e im dojde krajot. Kako {to veli narodnata pogovorka na lagata & se kratki nozete, taka i tie nema da teraat dolgo. Se znae deka nevestata se ma`i za izvesni zadovolstva. Vo sprotivno, }e mora da pobara nova qubov zatoa {to tie silni mladi lu|e {to na Makedonija & gi odbra narodot }e mora da ja poka`at svojata mlade{ka energija, za{to taa nema da ~eka dolgo, }e pobara novi mom~iwa. S# mi se ~ini deka toa naskoro }e se slu~i, tuku da ne gre{am du{a. Mo`ebi tie na{i mladi mom~iwa odat vo svetot na obuka kaj nekoi belosvetski kurvi za da steknat iskustvo i da nabijat kondicija, pa potoa Makedonija da ja preoraat i poseat so novo seme od koe }e izrasnat novi cve}iwa, po{areni i pomirizlivi. No, da gi ostavam mladite mom~iwa mo`ebi }e im dojde vremeto i }e go storat toa {to treba da go storat, a ako ne, nekoj so niv ne{to }e stori. Gospod si ja znae svojata rabota i toj znae {to treba!Ovoj pat, vo ovie dremlivi razmisluvawa, povtorno mi se vrti dedo Kiro od Demir Kapija. So nego imavme ~esti sredbi vo demirkapiskata ~ar{ija i sekoga{ koga }e se sretnevme mi raska`uva{e po ne{to {to jas potoa dolgo go pametev. Vo ovoj moment povtorno }e upotrebam edna narodna pogovorka: "Zet li e ili magare!" (Gledate po~ituvani ~itateli mojot najdobar drugar od detstvoto - magareto ne mo`am nikako da go zaboravam). Spored mene, samo prvite nekolku godini zetot e zet, a potoa stanuva magare. Vo periodot dodeka e zet go do~ekuvaat so posebni po~esti, koga }e mu pojdat na gosti mu nosat s# i se{to, a koga }e stane magare, ako ne{to saka da dobie }e mora toa da go zaraboti. Taka i jas koga od zet stanav magare, mojot dedo (tatkoto na mojata sopruga) mi otstapi nekolku reda lozje da rabotam i da si svaram rakija. Koga ja svariv rakijata vo edna plasti~na kanta od 25 litri ja ponesov i vo ~ar{ijata se sretnav so dedo Kiro. Koga me vide toj po~na da se smee i pobara da ja proba rakijata. Morav celata kanta da ja digam, a toj ispraven da se napie. Koga sednavme na drvenata klupa re~e: "A be, vie skopjani, isti ste kako Bugarite za vreme bugarsko". "Pa taka", prodol`i toj, "za vreme bugarsko nie selanite }e rabotime, }e rabotime, a potoa }e dojdat Bugarite i s# }e ni soberat. Taka sega, vie skopjanite. Nie pak }e rabotime, }e rabotime, }e dojdete vie skopjanite i s# }e ni soberete". Popusto objasnuvav deka lozjeto jas go srabotiv, rakijata jas ja svariv. Toj ne mi veruva{e i postojano me sporeduva{e so Bugarite. Bidej}i za vremeto bugarsko jas ne bev roden, ne znam kako bilo. No, kako {to gi gledam rabotite deneska, voop{to ne se soglasuvam so dedo Kiro. Navistina ne mo`am da mu veruvam deka Bugarite nekoga{ grabale i nosele s#. Pa tie denes sakaat s# da ni dadat. Voop{to ne n# tretiraat kako nekoi drugi lu|e, tuku n# smetaat kako svoi i opravdano predlagaat da si se obedinime i da si bideme eden narod. Ako bideme eden narod, kako toga{ }e n# ograbuvaat? Zarem po~ituvanite ~itateli ne se se}avaat kolku tenkovi xabe ni dadoa, sakaat nova azbuka da ni dadat, ete vo posledno vreme se slu{a deka bez problemi na sekoj {to }e posaka }e mu davaat nivni paso{ i da ne nabrojuvam, bidej}i podarocite se mnogu. Nivnata kultura tolku se pro{iri vo makedonskiot prostor i skoro da nema bugarski re`iser koj ne re`ira vo nekoj od makedonskite teatri! Navistina ne mi e jasno kako mo`e{e dedo Kiro da gi napa|a, koga site se od dobri podobri. Davaat s# samo da ne se karame i delime, tuku da si bideme eden narod bez granici, so edna uprava i eden jazik, se razbira bugarski, bidej}i toj e svetski jazik, a makedonskiot e izmislen so Ustavot od pred nekoja godina. Ajde sega po~ituvani ~itateli, veruvajte im na postarite lu|e. Neka mi prosti dedo Kiro, jas ne mu veruvam i `al mi e {to sega ne e `iv, pa da vidi kakvi verni bra}a sme so Bugarite. Da vidi dali tie od nas zemaat ili pak od s# srce s# ni davaat, a se znae koj komu mu dava, ako ne svoj na svoite! Kako {to stojat rabotite, vo idniot broj mo`ebi }e pi{uvam na bugarski jazik, a toga{ ~itajte me pak. |
|