KNIGA SOMNE@, SUD ILI PRESUDA

Teatarot e umetnost koja{to obedinuva pove}e umetnosti i koja poradi taa svoja disciplinarnost nudi {iroka lepeza na pogledi, sfa}awa, tolkuvawa {to kolku e sekoja za sebe, kolku i da se razli~ni, na kraj se vkloppuvaat vo finalniot produkt, dramata, koja{to e predizvikuva~ka za mnogumina, pa i za mene, veli g. Goce Ristovski. Od druga strana, teatarot e i svoevidno ogledalo na op{testvoto. Pa, ako teatarot e op{testvo vo malo, toga{ izleguva deka op{testvoto e teatar na golemo. Glaven predmet vo knigata "[i{kov", za koja{to Goce Ristovski neodamna ja dobi Dr`avnata nagrada za publicistika, e obidot za prvpat pozaokru`eno da se progovori za `ivotniot i tvore~ki pat na eden od najgolemite makedonski akteri.

Vo knigata govoram za Risto [i{kov od pove}e pri~ini. Edna od niv e feqtonot za [i{kov {to pred nekolku godini go objavuvav vo vesnikot "Nova Makedonija", koj pobudi golem interes, ne samo me|u teatarskite rabotnici i lu|eto od kulturata, tuku i me|u ostanatite ~itateli, no i me|u na{ite iselenici, pa be{e prepe~atuvan, na primer vo Avstralija, veli Ristovski. Isto taka, toa be{e prv obid natalo`enata prav vrz li~nosta na akterot Risto [i{kov da se razbrka. Po poznatiot sudski proces vo Struga, a potoa i vo Bitola, [i{kov be{e osuden na kazna zatvor koja{to ja odle`a vo Kazneno-popravniot zatvor Idrizovo. Po ovoj nastan pove}eto negovi filmski ostvaruvawa bea staveni vo bunker, mu bea odzemani ulogite vo tetarite i be{e potturnat na egzistencionalnite margini. So prvi~noto pi{uvawe za Risto [i{kov, se napravi obid da se nadmine situacijata vo koja{to vladee{e strav. Knigata "[i{kov" e nadgradba na ve}e postoe~kite informacii za ovoj golem akter, taka {to vo nea postoi i edno posebno poglavie za sudskiot proces i se prilo`eni relevantni dokumenti. Preku nea e opfateno vremeto vo koe sme `iveele i odnosot me|u lu|eto, me|u Makedonecot kon Makedonec. Toa e kniga somne`, kniga sud ili presuda, vo nea postojat mnogu dokumenti, postojat svedo{tva i razni materijali od vesnici i spisanija. Avtorot odel kon nau~no i faktografsko pretstavuvawe na profesionalnata anga`iranost na [i{kov i na negoviot `ivoten pat.

Ottuka e na~nato pra{aweto za odnosot na dr`avata kon umetnicite, za koe{to Goce Ristovski veli:

Smetam deka umetnicite s# u{te se nezadovolni od odnosot na dr`avata kon niv, no takvata sostojba trae ve}e podolg period i ne e specifi~na samo kaj nas. Toa ima svoi pri~ini. Toa se odnesuva ne samo na lu|eto od teatarot, tuku i po{iroko. Toa e vreme koga umetnicite, i ne samo tie, se upotrebuvaat za celi {to se nadvor od umetnosta, no velam toa se ne{ta {to zavisat od mnogu okolnosti. Sepak, mislam deka rabotite se menuvaat na dobro, mo`ebi ne so tempo koe bi go posakuvale. Sepak se nadevame deka i natamu toj odnos }e se podobruva vo ramkite na mo`nostite. Se zgolemuva brojot na teatarski pretstavi, premierni izvedbi vo koi finansira dr`avata, ima mnogu pokazateli koi govorat deka stanuva zbor za trgnuvawe vo edna nasoka, koja treba da donese edna poblagoprijatna sostojba za rabotata na umetnicite.