|
Intenzivirawe i odgovorna rabota REFORMI VO MINISTERSTVOTO ZA KULTURA Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA M inisterstvoto za kultura neodamna, pred javnosta, gi iznese planovite i konkretnata finansiska sostojba so koi e planirano davaweto sredstva na proektite od oblasta na kulturata. Ova Ministerstvoto planira zasileno da gi potpomogne site progresivni proekti na poedinci i institucii, koi toa go zaslu`ile, programa {to }e se rakovodi vrz podolg vremenski period. Za razlika od prethodnite godini, konkursot za finansirawe na programite }e bide objaven vo maj, otvoren vo juli i avgust i }e se odnesuva na programi za narednite dve godini, a ne za edna, kako {to dosega se praktikuva{e. No, finansiraweto od strana na Ministerstvoto }e zna~i i imawe povratna informacija od institucii koi }e gi dobijat sredstvata, za toa kade, za koi proekti i kolku pari se potro{eni.Ministerstvoto }e se nafati na reformskoto menuvawe na zakonite vo kulturata. Paunovski ja naglasi tesnata vrska pome|u Zakonot za kultura i nacionalnata programa od koja ovoj Zakon, vo mnogu ne{ta zavisi. Na toj na~in, Ministerstvoto za kultura na Makedonija, zaedno so Sovetot i instituciite, }e ja napravat nacionalnata programa i }e ja dostavat do Evropskiot sovet od koj{to }e se bara sorabotka i pomo{ vo tranzicijata {to }e se temeli vrz eden pi{an dokument {to }e pretstavuva garancija. Taka, planot na Ministerstvoto e do doa|aweto na Evropskiot sovet, do 15 mart, da se napravi nacionalnata programa i ustanovi Zakonot za kultura. So problemite vo kulturata mora javno da se nastapi za istite da mo`e da se re{at, istakna ministerot za kultura Quben Paunovski. Vo oblasta na kulturata, godinava se planirani zgolemeni investicii re~isi vo site oblasti od dr`avniot buxet zasilen so privatni investicii i donacii. Buxetot na Ministerstvoto za godinava e zgolemen za 18,58 procenti vo odnos na prethodnata, 1999 godina. Iako sredstvata nikoga{ ne se dovolni, sepak so vakva finansiska sostojba }e mo`e da se prodol`at ve}e zapo~natite aktivnosti i da se otvorat novi {to }e se baziraat vrz op{torelevantni principi. Strategiskite opredelbi }e se odnesuvaat kon celosnoto oformuvawe na sistematski re{enija so reformski karakter, istakna ministerot, kon voveduvawe na novi re{enija vo institucionalnoto rabotewe, kon razvivawe i intenzivirawe na sorabotkata vrz sistemskite zakoni i umetni~ki proekti so Evropskata unija vo kontekst so otpo~natite pregovori za asocijacija i stabilizacija. Istovremeno, be{e istaknato deka dokolku se pojavat nekoi novi, ekskluzivni proekti koi ne se vlezeni vo godi{niot plan, tie vonredno }e bidat finansirani. |
|