Svadbeni obi~ai vo s.Gali~nik (1)

SVR[UVA^KA - "VR[A^KA"

Pi{uva: Biljana Mandari}

Gali~nik e stara naselba, koja{to spored nekoi podatoci e naselena vo H vek, vo najgolema mera od mija~kata etni~ka grupa od okolinata na Solun, a spored drugi, deka naselenieto e doseleno od sosednoto - Staro Selo.

Blagodarenie na privrzanosta na Mijacite kon rodot i rodnoto (tie ne se ma{ale so pretstavnici od drugi etni~ki grupi), vo seloto dolgo se za~uvale tradicionalnite obi~ai, obleka i arhitektura.

Od ciklusot na semejnite obi~ai so svojata ubavina i bogatstvo posebno plenuvaat svadbenite obi~ai, koi prekrasno go otslikuvaat duhot na Mijacite. Svadbata voop{to zazemala zna~ajno mesto vo nivniot `ivotot i sekoe semejstvo se trudelo da ja otpraznuva kolku e mo`no podobro i pobogato.

Na izborot na denot se vodelo posebno smetka. Poto~no, so ogled na toa {to stanuva zbor za pe~albarsko selo, svadba vo Gali~nik mo`elo da ima na Petrovden (12 juli), a poretko na Golema Bogorodica (28 avgust) koga pe~albarite se vra}ale doma. Za toa govori i frazata: "Kade i da si - za Petrovden doma da si". Svadbata bila op{t selski praznik {to go potvrduva podatokot, spored koj vo 1921 godina vo Gali~nik se odr`ala 51 svadba.

S# zapo~nuvalo so svr{uva~kata "vr{a~ka" koja go opfa}ala periodot od izborot na devojkata, pa s# do samata svadba. Koga mom~eto }e ja dostignelo "zrelata vozrast", roditelite razmisluvale za negovata `enidba. Izborot na nevestata ~esto bil nivni, a retko mom~eto samo ja biralo. Imalo slu~ai i na begalki, poto~no koga devojkata begala kaj svojot izbranik bez znaewe na svoite roditeli. Slednata pesna govori za toa:

 

« Ori, Pembe, belo Pembe,

{to ti tekna da pobegne{,

no}no doba pred ve~era?

Kineej}i pitulici,

ti izbega po ulica,

mi otide vodenici.»

Se vodelo smetka devojkata da bide bogata, zdrava i vredna, a otkako }e se odlu~ele roditelite, tie ispra}ale strojnik.

Netrepoti kowe, ja ne te prodava

Ja ne te prodava, kowe, Strojnik }e te prata.

Strojnik mo`el da bide nekoj blizok na semejstvoto na mom~eto, za kogo se znaelo deka umee ubavo da zboruva i da go pretstavi na mom~eto vo najdobro svetlo. Strojnicite naj~esto odele naprolet i lete (od \ur|ovden do Golema Bogorodica), {to bilo povrzano so pojavata na mladata mese~ina "novina", za koja{to se veruvalo deka nosi novina, t.e. dobar aber. [tom }e vlezel vo ku}ata na devojkata, strojnikot bez da go zabele`at se pribli`uval do ogni{teto. Toj gi prome{uval glamwite vo nego, za da im go svrti kako {to velele umot na roditelite na nevestata i polesno da ja dobie o~ekuvanata soglasnost za brak, nivniot zbor - "laf". So cel da doznaat {to e mo`no pove}e za mom~eto, roditelite ne davale vedna{ odgovor.

Naskoro vo nivniot dom povtorno ispra}ale strojnik. Vo znak na soglasnost devojkata mu bacuva roka na strojnikot, moment od svr{uva~kata poznat kako "mala roka". Toga{ strojnikot ja daruval devojkata so zlatna para, a taa nego so riza. Deset dena po "malata roka" se odr`uvala i "golemata roka" na koja{to vsu{nost oficijalno se potvrduvala soglasnosta za brak. Kaj pobednite semejstva, so cel da se izbegnat tro{ocite imalo slu~ai na spojuvawe na "malata i golemata roka".

Vo tekot na svr{uva~kata se izdvojuva "odeweto na sporizi" - ~in koj{to obi~no se odr`uval na Golema Bogorodica, a za nego se podgotvuvale i dvete strani. Od strana na mom~eto se mesela poga~a, vo ~ija{to podgotovka mo`elo da u~estvuva samo devoj~e "tatkovo-majkino", t.e {to imalo `ivi roditeli.

"Na sporizi" kanele. Za ovaa prilika kanela mlada nevesta, od strana na mom~eto t.n. "zova~ka". Taa kanela so karta (drven sad) vino, pri {to sekoj od pokanetite & daval podarok za nevestata - "pra}anica". Zova~kata podarocite gi sobirala vo torba vo koja{to za sre}a i beri}et na svr{enicite stavale i p~enica, bosilek, stara para i rasat~e od zelka, a torbata na denot na sporizi ja nosele kaj svr{enicata. P~enicata se stavala za da donese beri}et, bosilekot za da se zdravi i veseli mladite, starata para za da obelat i ostarat mladite kako stara para, a rasat~eto od zelka go simboliziralo preminuvaweto na nevestata vo domot na mom~eto.

Vo tekot na svadbata celoto vnimanie bilo svrteno kon mladite, pri {to bil prisuten i stravot od lo{i o~i, uroci i magija. Za taa cel, poto~no za za{tita na mladite, svekrvata podgotvuvala dve cev~iwa od drvo, vo koi{to stavala `iva (`ivo strebro). Ednoto od niv, na denot na sporizi mlada nevesta otkaj mom~eto i go davala na idnata snaa, a drugoto svekrvata mu go davala na sina si. Vo slu~ajov, `ivata imala za{titna uloga, velele: "Kako {to bega `ivata, taka da begaat i lo{otiite od mladite". Denta koga kaj svr{enicata se odelo na sporizi, kaj mom~eto odele na "mu{~ulok", t.e na ve~era. Devojkata ostanuvala svr{enica edna ili pove}e godini. Vo tekot na ovoj period dodeka glavna gri`a na svr{enicata bila podgotovkata na ~eizot, od strana na mom~eto za pogolemite praznici i bile ispra}ani podaroci. Nejziniot ~eiz go ~inele: oblekata (posebno mesto zazemale ko{ulite nameneti za razni praznici i sve~enosti), tkaeninite, pokrivkite (lo`nici), jamboliite, poto~no s# ona {to }e i bide potrebno za idniot `ivot, vo domot na mom~eto.

(Prodol`uva)