Jazikot na{

KONTAKTITE NA MAKEDONSKIOT JAZIK SO TURSKIOT

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

So doa|aweto na Turcite na Balkanot nastanale mnogu etni~ki promeni. Turskoto vladeewe na Balkanot traelo dolgo i zatoa promenite koi se izvr{eni pod negovo vlijanie bile raznovidni i dlaboki. No, sepak iako orientalnite zborovi po~nale da prodiraat vo pogolem broj balkanski jazici, duri so pojavata na osmanliskite Turci na Balkanot, ne mo`eme da go negirame i porane{noto vlijanie na turskite narodi vrz ovie jazici. Poznato e deka so pojavata na Avarite vo Panonskata nizina i nivniot dopir so naselenieto, osobeno so Slovenite, rezultira so izvesni tursko-tatarski vlijanija, koi ostavile tragi i vo balkanskite jazici. Me|utoa, za vistinskata pojava na turcizmite vo slovenskite i voop{to vo balkanskite jazici, mo`eme da zboruvame od doa|aweto na osmanliskite Turci na Balkanot. Pri samiot dopir na Turcite so balkanskite narodi zapo~nuva nivnoto vlijanie, koj vo drug period od turskoto vladeewe vo ovie kraevi, ostava vidni tragi i vo nivnite jazici. Turcite do{le kako nositeli na novoto op{estveno dr`avno ureduvawe i kako nositeli na isto~nata islamska kultura. Taka vo periodot od okolu petstotini godini, kolku {to se zadr`ale na teritorijata na dene{na Makedonija, turskiot bil administrativen jazik. Taka vo formiraweto na gradovite i ~ar{ijata od onoj vid vo kakov {to gi znaeme, glavna uloga odigral turskiot element, {to sekako bilo pozitivno za turskiot i mu davalo pozicija na slu`ben jazik. Vo svoite osvojuvawa, Turcite koi do{le preku Persija, ~ija{to civilizacija bila dominantna, turskiot jazik zapo~nal da prima persiski i arapski izrazi. Od ova proizleguva deka na{iot naroden jazik osven turski, primal i persiski i arapski izrazi, koi do{le i so novite poimi od Istok, osobeno vo oblasta na gradskiot `ivot, ku}ite, nivnoto ureduvawe, zanaetite i mnogu drugi oblasti i ustanovi, koi se primani zaedno so imiwata za niv. Procesot na otfrlawe na turcizmite zapo~nuva so povtornata prerodbenska organizacija, a potoa i so nacionalnoto makedonsko ~uvstvo na makedonskiot narod, odnosno vreme koga na Balkanot postepeno zapo~nuva raspa|aweto na turskata feudalna imperija. Makedonskata prerodba se odviva{e vo site sferi na `ivotot: ekonomski, verski, prosvetni, a osobeno na poleto na maj~iniot jazik. Kone~no, po Ilindenskoto vostanie od 1903 godina, odnosno po Prvata balkanska vojna, makedonskiot narod se oslobodil od petvekovnoto ropstvo pod Osmanliite, no vistinskata sloboda s# u{te ne e donesena.

TURCIZMITE VO NA[IOT JAZIK

Zborovite koi navlegle vo na{iot jazik od turskiot gi narekuvame turcizmi. Vsu{nost, vo ovoj termin se sodr`at i golem broj zborovi od arapsko i persisko poteklo. Za onie pak zborovi, koi so tekot na vremeto se otfrleni i ne se vo upotreba go upotrebuvame terminot arhaizmi ({to doa|a od gr~. arhaios - stari, prastari). Vo na{iot jazik ima okolu 3.000 turcizmi. Eve nekoi od niv koi na{le mesto vo makedonskiot standarden jazik, a nekoi od niv pridobivaat i boja na folklornost - elementi koi se svrzuvaat so patrijarhalniot bit.

|ezve (sad za varewe kafe); meze (zakuska pred jadewe so vino ili rakija); }ese (pari~nik); kafe (drvo po poteklo od Etiopija, raste vo Arabija idr.tropski kraevi, poznat e omileniot pijalok od toj plod); sabajle (nautro, zora); {kembe (`eludnik); penxere (prozor); para (plate`no sredstvo); ~erga (postilka za na zemja); tambura (`i~an muzi~ki instrument); sofra (mala trpeza); tepsija (tava); cigara; gurbet (tu|ina); rakija (alkoholen pijalok); ~oja (vid platno); patrola (sta`ari); tatlija (blaga pita); kasapnica; kapija (vrata na dvorot); ~ar{ija (trgovski del od gradot); kondura (ko`ni ~evli); tur{ija (kisel zelen~uk); leblebii (plod od rastenie); kofa (sad za te~nost); boza (vid pijalok); fr~a (~etka); ~anta (ko`na torba); kaldrma (poplo~en pat so kamen); odaja (soba); meana (kafeana); ~ardak (odmarali{te na dvospratna ku}a); sokak (ulica); saraj (dvor i palata); fener (svetilka so petrolej); filxan (~a{a za kafe); zanaet (rabota, profesija); zanaet~ija (~ovek {to se zanimava so nekoja profesija); samarxija (~ovek koj pravi samari); samar (drveno sedlo za kow, magare); tefter (bele`nik, trgovska kniga za dolgovi); pazar (mesto kade {to se prodava i kupuva); du}an (trgovska rabotilnica); mu{terija (kupuva~); amal (nosa~); afion (mak, opium); pamuk (rastenie za izrabotka na tekstil); xiger (organ); tutun (rastenie za cigari); fi{ek (hartiena ili platnena kesa); |evrek (vid pekarsko pecivo vo forma na krug); {e}er~iwa (bonboni od {e}er); lokum (vid kola~); simit (mal trkalezen leb od belo bra{no); furna (zemjena pe~ka za leb i drugi jadewa); bakar; ~elik; }umur; }ilibar; xam (staklo); zijan ({teta); kalajxija (vid zanaet); ujdisa (da bide so nekoj); mastraf (tro{ok, rashod); pilaf (jadewe od solen oriz); |er|ev (drvena naprava vo forma na krug na koj e rastegnato platnoto za vezewe); bunar (ve{ta~ki iskopana dupka za voda); kur{um (olovno zrno, municija); melem (mast koja le~i rani); xeb, ~eiz (ali{ta od nevestata koi gi nosi vo ku}ata na mom~eto); adet (obi~aj); fustan (`enska obleka); bov~alok (poklon za mom~eto i negovite bliski od nevestata); }utuk (trup od drvo); du{man (neprijatel); abdal (glupav, naiven); merak (srast, `elba kopne`); inaet (tvrdoglavost); muabet (razgovor); be}ar (ergen, mom~e); kom{ija (sosed); ~ibuk (cevka so lule na edniot kraj koja slu`i za pu{ewe); ~orbaxija (gradski bogata{, koj iako bil hristijanin u`ival izvesni privilegii vo turskoto vladeewe) i drugi.