FORUM

MAKEDONSKOTO PRA[AWE

Blagoj Mihov

Baraweto na Alban-cite da se realiziraat zaklu~ocite od Prizrenskata liga, odnosno da se sozdade golema albanska dr`ava, vo razli~ni periodi stanuva{e pomalku ili pove}e `estoko. Vo vremeto na titova Jugoslavija ima{e nemiri i vo Tetovo, a mo{ne `estoko i vo Avtonomnata Pokraina Kosovo. Poznati se nastanite od 1980 godina, u{te dodeka Tito be{e `iv. Raspa|aweto na Jugoslavija dojde kako mo{ne dobro vreme za pra{aweto za nezavisnost da se postavi vo najostra forma. Albancite uspeaja preku razni formi da sozdadat jako albansko lobi vo svetot. A vo svetot, se razbira pred s# zaradi nivnite i interesite na SAD, se sozdade golem svetski front za re{avawe na albanskoto pra{awe. Tuka so svoite megalomanski idei za golema Srbija pomogna i re`imot na Milo{evi}, pa rabotata dojde do nastanite vo minatata godina. No, pritoa da ne se zaborava, deka me|unarodniot faktor postojano ja dr`e{e i ja dr`i tezata deka Kosovo mora da dobie golema, {iroka avtonomija, no nema menuvawe na granicite. Toa zna~i avtonomija vo granicite na SRJ.

Ovoj uvod e dovolen za da se potvrdi deka me|unarodniot faktor e celosno vklu~en vo re{avaweto na albanskoto pra{awe.

[to e me|utoa, so na{eto makedonskoto pra{awe. Se smeta li deka so osamostojuvaweto na makedonska dr`ava (samo na eden del od Makedonija) deka makedonskoto pra{awe e re{eno. Porane{niot pretsedatel, gospodinot Kiro Gligorov na razni Maks Vander [tulovci, Renovci itn. im postavi pra{awe, koga tolku mnogu se zagri`eni za pravata na malcinstvata, pred s# za albanskoto malcinstvo, zo{to ne se napravi edna seopfatna naporedna analiza za sostojbata na pravata na malcinstvata, vo site balkanski zemji. Vo nekolku navrati se spomenuva{e, no samo tolku, za neodr`livosta na Bukure{kiot dogovor, za podelba na Makedonija, za toa deka sega dogovorot e pravno-nevaliden. Ne{to pove}e za animirawe na svetskata javnost, za toa deka makedonskoto pra{awe ne e re{eno i treba da se re{ava ne e napraveno. Nie ni od daleku ne go animirame svetskoto javno mislewe. Ne sozdadovme sistem, ne sozdadovme jako lobi, {to }e bide aktivno vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Na{eto brojno makedonsko naselenie vo dijasporata, po svoite materijalni i umstveni sposobnosti ne e faktor vo postavuvaweto na toa pra{awe, pred faktorite vo dr`avite kade {to `iveat. A, na{ava dr`ava od postavuvaweto na toa pra{awe se ~uva kako od `ar.

Najbrojnata politi~ka partija koja e na vlast, bidej}i vlasta mnogu & se zaarni, mo{ne brzo zaboravi za zaklu~ocite od kongresite vo Prilep i Ki~evo. Zaboravija deka po Kongresot vo Prilep velea deka naredniot }e go dr`at vo Solun. Na{iot Premier, vo Grcija se sretna so Premierot na Grcija, no ne go postavi pra{aweto za na{eto malcinstvo i za brojnite imoti na Makedoncite. Be{e i vo Blagoevgrad, i na pamet ne mu padna da se sretne so pretstavnici na organizaciite na Makedoncite. Bega od postavuvaweto na toa pra{awe, kako bo`em na{ite Makedonci se leprozni.

Zo{to otvoreno i v o~i na gospodata Vander [tul, Ren i mnogu drugi "tretorazredni" ~inovnici od Evropa {to doa|aat i n# podu~uvaat kako da se re{at pra{awata na Albancite, im se postavuva pra{awe do koga }e bidat slepi i za re{avawe na makedonskoto pra{awe. Dosta so rakavici i srame`livo. Zo{to otvoreno ne se govori za toa deka Slu`bite na CIA vo godina{niot izve{taj go zaboravile pra{aweto na Makedoncite vo Bugarija i Grcija i do koga }e n# smetaat za slepo crevo.

Site na{i aktivnosti prakti~no ostanaa na pesnite na nekolkumina peja~i na narodni pesni - Vojo, Ne~ovski i drugi so zborovite kade ste Makedon~iwa, potoa Vardar, Pirin, Egej bez granici i Makedonija da e cela, pa i Evropa da ja znae.

Ne mo`e da se zaobikoli i me|unarodniot faktor, koj porano, no i po Rusko - turskata vojna, balkanskite vojni, Vtorata svetska vojna ni ja kroe{e sudbinata. Imaj}i gi predvid site okolnosti, i sega{nive konstelacii te{ko e sega da se re{ava pra{aweto, no sepak morame da go dr`ime postojano aktivno. A, narodot postojano `ivee so toa pra{awe. Neka se poglednat reakciite na narodot koga se ispolnuvaat pesnite za raselenoto Makedon~e. I na krajot vo slobodna interpretacija mislata na pisatelot Rade Siljan, pri primaweto na nagradata za svojata zbirka pesni: ]e imame s#, no narod }e nemame.