TOPOLITE - SINONIM ZA TOPOL^ANI

Spored legendite pred okolu 250 godini `itelite na seloto Topol~ani se naselile od starata naselba, koja{to se nao|ala na okolu 500 metri oddale~enost od dene{nata naselba, vedna{ do patot Prilep - Bitola. Ovaa naselba, vo po~etokot, okolu 1700 - tata godina go nosela imeto Staro Selo. Vo nea `iveele samo {est semejstva: Kitevci, najstaro od semejstvata, Stepanovci, Kalamukovci, [i{kovci, Vukarovci i [iklevci. Bidej}i, seloto se nao|alo do patot, napadite i ograbuvawata od strana na turskite bandi bile ~esti, poradi toa `itelite od Staro Selo gi napu{tile svoite ogni{ta i izgradile novi ku}i na oddale~enost od eden kilometar od patot vo mesnosta {to ja vikale Karaogra|e. Vo Staro Selo ostavile crkva koja ne se znae koga e izgradena. Starite `iteli ka`uvale deka ja turnale Turcite nekade vo 1800 godina, a toga{ crkvata bila stara okolu 150 godini. Pri seleweto vo novata naselba Karaogra|e seloto imalo okolu 20 - tina ku}i. No i ovde ne ostanale dolgo poradi poplavite, koi re~isi sekoja esen i prolet gi razurnuvale nivnite ku}i. Vo potraga po podobro mesto za `iveewe zapo~nale da se naseluvaat vo blizinata na dene{noto Bakarno Gumno. Ovaa preselba na seloto se slu~uvala nekade okolu 1800 - tata godina. Vo blizinata na seloto od brdoto se vadele ramni plo~i so koi se pokrivale ku}ite, pa taka seloto go dobilo imeto Plo~ani. Osven plo~ite vo blizinata na ovaa naselba imalo i mnogu drvja, najmnogu topoli, koi{to rastele pokraj kanalot na Crna Reka. Tokmu poradi topolite, ova selo okolu 1850 godina go dobilo imeto Topol~ani. Po dvesetina godini zapo~nala i izgradba na crkvata. Poznat majstor od Lazaropole, so pomo{ na `itelite na Topol~ni, tri godini godini ja gradel crkvata. Topol~anci ne nosele mleko i jajca na pazar, zatoa {to gi koristele za rastvorawe na bojata potrebna za bojosuvawe na vnatre{nosta na crkvata. Vo podocne{niot razvoj, vo seloto zapo~nalo i doseluvawe na `iteli od drugi sela. S# do napu{taweto na Turcite toa bilo podeleno na ~iflizi od pa{ite i begovite.

Ponovata istorija na Topol~ani e isto taka bogata kako i dale~noto minato. Vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna ovde se zabele`ani brojni aktivnosti. U{te so prvite denovi od okupacijata, topol~anci se opredelile za otporot, koj{to bil organiziran na ~elo so Risto Spaseski, stariot u~itel. Vo otporot bile organizirani postari i pomladi lu|e, a vo Bogomilskiot pohod imalo i dve `rtvi, ~ii{to spomenik se nao|a vo seloto. Topol~anci, onie postarite i denes zaboruvaat za denot koga bile sobrani vo crkvata za da gi strelaat, no sre}a {to nekoi od u~enicite znael germanski, pa selanite se izvlekle od kur{umot na okupatorot. Vo tekot na Vtorata svetska vojna germanskite edinici bile stacionirani vo selo Loznani, ottamu se pukalo so haubica i pritoa bila pogodena kambanarijata na crkvata. Podocna seloto bilo zapaleno, pri~inite za toa se pronao|aweto na kapi so zna~ki, municija i dr., kako i razuznava~kite kanali spored koi jasno se gledala opredelbata na `itelite od ova selo, protiv fa{izmot. I najstariot `itel od seloto roden 1906 dedo Mitre Mickoski ni raska`uva{e kako po ridot begale od Germancite. Vo negoviot podrum pod ~ardakot najdovme {lemovi, koi dedo Mitre dolgo vreme gi ~uva.

Denes sekoj mo`e da im pozavidi na topol~anci, tie se prijatni i gostoprimlivi doma}ini. Ova ramni~arsko selo gi ima site uslovi poterebni za `iveewe. Toa ima po{ta, ambulanta, veterinarna stanica, policiska stanica, biblioteka, dom na kulturata i Osnovnoto u~ili{te "Krume Volnaroski". Hristijanskiot praznik Spasovden (sekoga{ denot e ~etvrtok, a datata ja menuva, ovaa godina na 8 juni) e selska slava i toga{ site onie, koi `iveat ovde i onie koi se iselile doa|aat i so site adeti go odbele`uvaat ovoj den. Zvukot na kambanata od kambanarijata na crkavata "Sveti Spas", koja se nao|a sredselo sekoga{ gi sobira selanite za arno, za lo{o. Ridot, koj{to se nao|a nad Topol~ani, od kade {to e naslikana i fotografijata, na svoite karpi s# u{te gi ~uva belezite od kur{umi, a vo edna vdlabnatina se i grebanicite od orelot na Krali Marko, spored nekoi ka`uvawa.

Okolu {eesettite ova selo mo`e{e da se pofali so svoite orizovi poliwa, zatoa {to ovde be{e jazot na Crna. Podocna koga Crna Reka be{e kanalizirana, nejziniot tek se promeni. I pamukot e edna od kulturite, koja vo ovoj kraj pove}e ne se odgleduva ili pak toa e mnogu redok slu~aj. Vo letnite gore{tini site topol~anci se vo svoite domovi ni`ej}i tutun, toj e edna od osnovnite kulturi so koi se zanimavaat ovie lu|e. A, vo zimskite ladni denovi lu|eto go kalapat i go spremaat tutunot za otkup. Avgust e mesec koga seloto gi `nee svoite posevi, ja doberuva poslednata rakatka od tutunot, se sprema za dolgite studeni zimi. Mirisot na seno, mirisot na dobitok, su{nici polni so nedosu{en tutun i grst toplina ve pre~ekuvaat i ve ispra}aat sekoga{ koga doa|ate ili zaminuvate od Topol~ani.