POSLEDNOTO ALBANSKO TABU

Problemot za jazikot e tabu - tema, bidej}i toa go dopira pra{aweto so koe najgolemiot broj Albanci ne moraa nikoga{ da se soo~at. Ako Albancite zboruvaat eden jazik, neli e toa slu~aj za edinstvena dr`ava "Golema Albanija"? Na{iroko govorej}i, site Albanci navistina zboruvaat na eden jazik, no so dva razli~ni dijalekta: toska, koj se zboruva vo Ju`na Albanija i gega, koj se zboruva od mnozinstvoto Albanci vo Severna Albanija i na Kosovo, srpska provincija vo sosednata Jugoslavija. Vo 1972 godina, akademicite na Albanija i Kosovo se soglasija za voveduvawe standarden literaturen jazik. Problemot se sostoe{e vo toa {to toj se bazira{e vrz jazikot toska. Taka, Kosovcite se najdoa vo situacija da pi{uvaat onaka kako {to ne zboruvaat!

Pri~inata poradi koja Albancite od obete strani na granicata mo`ea da se soglasat za ova be{e politi~ka. Enver Hoxa, stalinist koj vladee{e so Albanija od krajot na Vtorata svetska vojna s# do negovata smrt vo 1985 godina, be{e od ju`niot grad Girokastro kade {to se zboruva na jazikot toska. Toj se somneva{e vo Albancite od severot, bidej}i negovite komunisti~ki drugari pove}e se prika`uvaa kako "ju`waci", dodeka najgolemiot broj od neprijatelite vo vojnata, nacionalisti od razli~ni nemarksisti~ki ubeduvawa bea "Gegi-severwaci". Za nivniot del, Kosovcite smetaa deka im odgovara primenata na eden jazik: toa ne mora da bide jazikot {to tie go zboruvaat doma, no negovata politi~ka poraka be{e: "Nie site sme Albanci, a ne Jugosloveni".

S# do skoro, Kosovcite koi tolku mnogu se osuduvaa da ja stavat pod somnenie ovaa vrska so Albanija, se stavija sebesi kako predmet na obvinuvawa deka se prosrpsko nastroeni. Sega koga Srbite pove}e ne vladeat vo Kosovo, nekoi etni~ki Albanci, kako {to e gospodinot Keqmendi, sakaat povtorno da go otvorat pra{aweto za standardizacijata na jazikot. Tie se pra{uvaat zo{to toj mora da se bazira vrz jazikot toska, dijalekt koj ne go govorat Kosovcite? Mnogu drugi Kosovci, me|utoa, s# u{te ne se nakloneti da go pokrenat problemot bidej}i toj zavleguva vo albanskoto edinstvo. Ismail Kadare, najpoznatiot albanski pisatel koj neodamna be{e vo Pri{tina, glavniot grad na Kosovo, na Saemot na albanskata kniga, zbesna na idejata za preispituvawe na jazi~niot problem. Kako i Hoxa, toj poteknuva od Girokastro i e kopotpisnik na Dogovorot za standardizacija na jazikot od 1972 godina. I na samoto spomenuvawe na toa pra{awe toj veli deka toa e "valkana provokacija", povedena od srpskata propaganda so cel za podelba na Albancite.

Ako Albancite ne go zboruvaat istiot jazik, toga{ kolku `estok mo`e da bide slu~ajot za "Golema Albanija"? Albanskoto edinstvo i sozdavaweto na "Golema Albanija" koja bi gi opfatila dene{na Albanija, Kosovo i zapadniot del od Makedonija, s# u{te ne e vo politi~kata programa. No, }e bide, pobrzo ili podocna. Vladata vo Tirana, glavniot grad na Albanija, ve}e urgira{e da se spojat nastavnite programi na Albanija i Kosovo. Dali e toa samo pragmati~en gest ili prviot povoen ~ekor kon sozdavawe na Golema Albanija?